V grškem Solunu se je v soboto na protestih proti varčevalnim ukrepom zbralo več kot 12.000 ljudi. Vlado, ki se te dni s trojko mednarodnih posojilodajalcev pogovarja o pogojih za sprostitev pomoči Grčiji, so opozorili, da država ne prenese dodatnih rezov.
Uveljavitev novih varčevalnih ukrepov je pogoj za sprostitev nove tranše pomoči za Grčijo. Grški premier Antonis Samaras, ki se bo s predstavniki trojke predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) sešel v ponedeljek, je v soboto dejal, da jih bo skušal prepričati v čimprejšnjo sprostitev drugega rešilnega paketa v vrednosti 31,5 milijarde evrov.
Samaras je zagotovil, da je vlada pripravljena izpolniti sprejete obveznosti kljub naraščajočemu nezadovoljstvu javnosti, hkrati pa je Grkom obljubil, da bo tokratni varčevalni paket zadnji.
Nemška kanclerka Angela Merkel si medtem prizadeva najti rešitev, s katero bi se izognili izstopu Grčije iz območja evra. Merklovo naj bi po navedbah tednika, ki ne razkriva svojih virov, skrbelo, da bi izstop Grčije sprožil učinek domin, podoben tistemu, ki ga je leta 2008 sprožil propad ameriške banke Lehman Brothers.
Izstop Grčije iz območja evra bi Nemčijo stal okoli 62 milijard evrov. Merklova naj bi se sicer skušala izogniti tretjemu rešilnemu paketu za Grčijo, saj se boji, da ga nemški parlament ne bi potrdil, pripravljena pa naj bi bila drugi paket popraviti s povečanjem prihodnjih tranš in znižanjem kasnejših.
Grška vlada ima sicer na voljo le še nekaj dni za sprejetje varčevalnega programa, s katerim bi v letih 2013 in 2014 prihranili več kot 11,5 milijarde evrov, nato pa ga mora potrditi še parlament. Grški finančni minister Joanis Sturnaras se bo s predstavniki trojke sestal danes popoldne.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.