Pripadniki skrajne sunitske skupine Islamska država Iraka in Levanta (Isil) so v pokolih na severu Iraka po zdaj znanih podatkih ubili vsaj 55 ljudi, pri čemer sta med njimi po doslej znanih podatkih tudi dve deklici. Številne še pogrešajo.
Sprva so tuji mediji poročali, da so popolnoma zavzeli tudi največjo naftno rafinerijo v Badžiju, severno od Bagdada, a je nacionalna iraška televizija novico zanikala.
BBC je poročal, da so islamski skrajneži po desetih dneh dokončno zavzeli glavno in največjo naftno iraško rafinerijo v Baidžiju. Iraška državna televizija je danes sporočila, da je rafinerija še vedno v rokah iraških sil, njeno poročanje povzema CNN.
Uporniki so sporočili, da se pohod na Bagdad nadaljuje. Pripadniki Isila so, odkar so pred dvema tednoma začeli ofenzivo, zavzeli večje dele severno in zahodno od Bagdada, vključno z drugim največjim iraškim mestom Mosul.
Zavzeli so tudi vse mejne prehode s Sirijo in Jordanijo, prav tako pa se že približujejo največji hidroelektrarni v Iraku, Hadita.
Kako je Isil postal ena najbogatejših militarističnih skupin?
Tuji mediji so šli po sledeh denarja, ki financira skrajne islamske skupine, kot sta Islamska država Iraka in Levanta. Poleg denarja, ki ga dobijo od odkupnin za ugrabljene ljudi in drugih kriminalnih dejanj, se financirajo tudi s pomočjo donacij premožnih posameznikov iz Katarja, Kuvajta in Savdske Arabije. Nekaj denarja se na njihove račune steče tudi na račun pranja denarja, izsiljevanja lokalnih poslovnežev in prodaje drog. S tem je Levanta bližje mafiji kot revolucionarjem.
Precejšen del orožja zasežejo kar iraški vojski, pridno pa se poslužujejo tudi finančnih rezerv na bankah v provincah, ki so jih zasedli na svojem pohodu. V bankah naj bi bilo po enih ocenah kar 300 milijonov evrov denarnih rezerv ter ogromne zaloge zlata.
Isil naj bi v Mosulu še pred zavzetjem mesta na račun odkupnin, izsiljevanja, korupcije zaslužil mesečno 9 milijonov evrov. Precejšen zaslužek Isilu prinaša tudi trgovanje z nafto in elektriko, saj nadzorujejo elektrarne in naftne refinerije na severu Sirije, elektriko in nafto pa prodajajo sirskim oblastem.
Maščevanje za smrt Sadama Huseina
Minuli teden naj bi skrajneži ujeli in usmrtili sodnika, ki je iraškega diktatorja obsodil na vešala. Smrti sodnika Raufa Abdela Rahmana iraške oblasti še niso potrdile. Sodnika naj bi skrajneži ujeli 16. junija, ga obsodili na smrt, nato pa dva dni pozneje usmrtili.
Kurdski voditelj: Irak razpada
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes nenapovedano prispel v kurdsko avtonomno regijo na severu Iraka. Po napovedih naj bi se tam sestal s kurdskimi vodstvom in ga poskušal prepričati, da sodeluje pri sestavi nove iraške vlade.
Kerry se bo med drugim sestal z voditeljem iraških Kurdov Masudom Barzanijem. Ta je pred pogovori z ameriškim državnim sekretarjem sedanjega iraškega premiera Nurija al Malikija pozval k odstopu, saj naj bi bil "eden od odgovornih za to, kar se sedaj dogaja" v Iraku.
"V zadnjih 10 letih smo naredili vse, kar smo lahko... za izgradnjo nove demokracije v Iraku, a žal nismo bili uspešni," je še dejal. Na vprašanje, ali si bodo iraški Kurdi prizadevali za neodvisnost, je dejal, da je "napočil čas, da Kurdi sami določijo svojo prihodnost in na ljudeh je, da odločijo, kam bomo šli".
"Irak očitno razpada in očitno je, da sta zvezna ali osrednja vlada izgubili nadzor nad vsem," je še dejal Barzani.
KOMENTARJI (58)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.