Papež Frančišek je z mašo v središču Tirane začel obisk Albanije, ki jo je izbral za svoj prvi obisk v Evropi zunaj Italije. Papež je obisk že izkoristil za kritiko. "Nihče ne bi smel misliti, da se lahko skriva za Bogom, medtem ko načrtuje in izvaja nasilna in nedopustna dejanja," je dejal papež. Kot je nadaljeval, religija ne more biti izgovor za dejanja, ki kršijo dostojanstvo ljudi in temeljne človekove pravice.
Temeljne pravice po besedah Frančiška pomenijo "na prvem mestu pravico do življenja in svobode vere vseh". Strpnost je "dragocena dobrina", ki "v teh naših časih, ko skrajne skupine izkrivljajo resnična verska čustva ter pačijo in izkoriščajo razlike med religijami, dobiva še prav poseben pomen".
Papež je sicer s temi besedami nagovoril vse religije, a obenem je bilo očitno, da je njegova kritika v prvi vrsti namenjena džihadistom Islamske države (IS).
V zadnjem času se sicer vrstijo poročila, da je papež ena od tarč IS. Čeprav v Vatikanu domnevnim grožnjam v izjavah ne pripisujejo velike veljave, pa je včeraj vseeno prišlo na dan, da so poostrili varnostne ukrepe. Papež pa se je vseeno danes odpravil v Albanijo, ki jo je izpostavil kot "zgled" dobrega medverskega dialoga in mirnega sobivanja med različnimi verami.
Albanske politike in verske voditelje je papež pohvalil, ker v državi vlada "ozračje spoštovanja in vzajemnega zaupanja med katoliki, pravoslavci in muslimani". "Izkušnja Albanije kaže, da mirno in plodno sobivanje med posamezniki in skupnostmi različnih ver ni le zaželeno, ampak povsem mogoče in realno. To je nekaj, kar moramo vsak dan ščititi in negovati," je menil papež in Albance pozval, "naj trajno nadaljujejo po tej poti".
Dokaz zglednega sobivanja različnih religij v tej državi na obrobju Albanije je bila tudi današnja dobrodošlica Frančišku, saj se je na ulicah albanske prestolnice zbralo več deset tisoč ljudi, tako katolikov kot pravoslavcev in muslimanov.
Z dobrimi tremi milijoni prebivalcev je Albanija večinsko muslimanska država, kjer se 57 odstotkov prebivalcev izreka za sunite. Po uradnih statistikah je kristjanov, tako katoličanov kot pravoslavcev, zgolj 17 odstotkov, a dejansko naj bi jih bilo skupaj več kot 30 odstotkov.
Papež se bo v današnjih molitvah sicer spomnil tudi žrtev trdega komunističnega režima, ko je diktator Enver Hoxha ateizem v Albaniji povzdignil v državno doktrino ter prepovedal vse religije in vsakršen znak prakticiranja vere ostro kaznoval, tudi s smrtjo.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.