Florence, Isaac, Helene, Joyce: od dolgočasne do burne sezone neurij

To pa ni edina zanimivost, za katero je poskrbela letošnja sezona orkanov na Atlantiku. Da vsa štiri poimenovana neurja trajajo več kot 18 ur se je na primer nazadnje zgodilo leta 1998.

Pred orkanom Florence že nekaj dni trepetajo na območju Južne in Severne Karoline. Tam so k evakuaciji pozvali 1,7 milijona ljudi, pristojne skrbijo močan veter in predvsem poplave. Čeprav je orkan iz četrte oslabil v drugo stopnjo, bi namreč lahko na območju v kratkem času padlo za 15 milijonov olimpijskih bazenov dežja.

Florence je sicer neurje, ki je poimenovano že 12 dni, s čimer je na drugem mestu prehitela orkan Lane kot najdlje "živeči" orkan leta 2018. V "vodstvu" ostaja orkan Hector. Najmočnejše neurje po hitrosti vetra te sezone pa je trenutno super-tajfun  Mangkhut v Pacifiku, katerega vetrovi pri Filipinih pihajo s hitrostjo več kot 260 kilometrov na uro.

Kot ugotavlja strokovnjak za orkane na Atlantiku Philip Klotzbach, so letošnji orkani na severni polobli letos sprostili že več akumulirane ciklonske energije kot lani v celem letu, okoli polovica pa gre na račun Florence.

Medtem ko orkan Isaac prinaša vetrove s hitrostjo 120 kilometrov na uro in grozi predvsem otokom Antigua, Barbuda, Montserrat, Sveti Krištof in Nevis, Saba, St. Eustatius, Sveti Martin in St. Maarten, se je Helene obrnila proti Veliki Britaniji, piha s hitrostjo okoli 170 kilometrov na uro.

Joyce, ki se nahaja v okolici Azorov pa zaenkrat prinaša vetrove s hitrostjo 65 km/h, da bi se tropska nevihta spremenila v zlovešče neurje, ki bi ogrozilo celino, pa zaenkrat ne pričakujejo.

Orkani so vse hujši

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je, ko gr eza orkane, vsako leto pričakovati bolj burno dogajanje. Če znanstveniki dolgo niso bili enotni, kakšni bodo vplivi globalnega segrevanja na orkane in tropske ciklone, je v zadnjih letih vse bolj jasno, da vse toplejše ozračje pomeni tudi vse hujše orkane.

Orkan Harvey je lani vzel 82 življenj in povzročil za skoraj 200 milijard evrov škode. Znanstveniki so takrat ocenili, da je zaradi klimatskih sprememb orkan s seboj prinesel za 38 odstotkov več padavin kot bi jih sicer.

Ugotovili so tudi, da je odstotek najmočnejših orkanov leta 2012 prinesel 71 odstotkov več dežja kot leta 1958. Zaradi višjih temperatur nad oceanom voda v večjih količinah izhlapeva v sisteme nizkega zračnega tlaka, ki se kasneje spremenijo v ciklone, več vlage znotraj nevihtnega sistema pa pomeni večjo količino padavin, ko neurje udari.

Zaradi povečane kondenzacije znotraj orkana se tlak v sistemu še zniža, kar nevihtnemu sistemu omogoča, da zrak vsrka hitreje in močneje. To pomeni orkan višje stopnje, saj veter dosega višje hitrosti. Podatki zadnjih let kažejo, da je orkanov četrte ali pete stopnje vse več. Močnejši orkani pa pomenijo več škode.

Pristojni ameriški urad, ki se ukvarja s posledicami vremenskih pojavov, je izračunal, da je vse večja škoda med orkansko sezono posledica tega, da orkani vse bolj prizadenejo celino, saj se zaradi večje moči pomikajo vse dlje v notranjost. Strokovnjak za dogajanje v atmosferi Jim Kossin opozarja, da se bodo morala na orkane pripraviti tudi območja, ki jih doslej niso bila vajena. ,.