Na Hrvaškem praznujejo državni praznik Dan zmage in domovinske hvaležnosti, s katerim obeležujejo 23. obletnico operacije Nevihta, s katero se je leta 1995 končala vojna na Hrvaškem.
"Hitler je hotel svet brez judov, Hrvaška, njena politika, pa je hotela Hrvaško brez Srbov, ker so, kot so dejali, ogrožali hrvaško nacionalno bit," pa je na predvečer praznika dejal srbski premier Aleksandar Vučič in s tem zloglasno vojaško operacijo označil za zločin. Srbi sicer verjamejo, da se je z Nevihto zgodilo največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni.
"Vsak zločin je večen in ni ga moče pozabiti niti opravičevati. Še najmanj pa slaviti," slavja na Hrvaškem obsoja Vučič. Operacija tudi po 23 letih ostaja jabolko spora med Srbijo in Hrvaško, ki trdi, da v okviru Nevihte ni bilo storjenih vojnih zločinov.
Po podatkih Organizacije združenih narodov je bilo z domov pregnanih 150.000 srbskih civilistov na srbska ozemlja v Bosni in Hercegovini, od koder pa so večinoma pobegnili v Srbijo. Pri tem je bilo ubitih okoli 2.000 ljudi, od tega 1192 civilistov. Srbske oblasti sicer trdijo, da je bilo pregnanih kar 250.000 ljudi, Hrvati pa na drugi strani pravijo, da gre 'zgolj' za 90.000 hrvaških Srbov, ter da so ti sami zapustili svoje domove.
Nevihta uperjena proti hrvaškim Srbom zgolj zato, ker so bili Srbi?
Vučič je dejal tudi, da ni naključje, da se je se je operacija Nevihta začela na isti dan, 4. avgusta, ko so 51 let pred tem nacisti vdrli v hišo Ane Frank in jo odpeljali v koncentracijsko taborišče. "Isti zločin proti nekomu, ki je drugačen, ima drugačno ime, poreklo in nekega svojega boga. V obeh primerih edina krivda Ane Frank in Srbov v Krajini ni bila to, kar naj bi storili, ampak prepričanje nekoga, da bodo brez njih neka država in neki ljudje bili lepši in boljši. V obeh primerih se je iskala končna rešitev," je dejal srbski predsednik.
Nevihto je označil tudi za "najstrašnejši dan v naši novejši zgodovini, da v katerem se je začela golgota celega naroda". Srbija pa kljub temu ne želi maščevanja, ampak zgolj resnico.
Grabar-Kitarovićeva: Vrednote domoljubnega sodelovanja je treba prenašati na prihodnje rodove
V Kninu, nekdanjem središču srbskega upora na Hrvaškem, ob državnem prazniku poteka slovesnost, ki se je udeležuje celotni hrvaški državniški vrh. Ob zvonjenju cerkvenih zvonov so dvignili veliko hrvaško zastavo, izstrelili so tudi 23. častnih topovskih salv. Ob tem so prebrali imena 238 pripadnikov hrvaške vojske, ki so bili ubiti med Nevihto, ter še dveh, ki sta izginila.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovićev je v govoru poudarila, da se vojne na Hrvaškem in branilcev ne sme pozabiti, vrednote domoljubnega sodelovanja pa da je treba prenašati na prihodnje rodove. To je ključ prihodnosti Hrvaške in njenih ljudi.
Premier Andrej Plenković pa se je zavzel za dobre sosedske odnose s Srbijo, ki pa morajo temeljiti na resnici, spravi in odgovornem soočanju s preteklostjo in pravico. "Iskreno prevzemanje odgovornosti je omogočilo primerno in trajno spravo med Francijo in Nemčijo ter ustvarilo močne temelje današnji Evropski uniji," je poudaril.
Haaško sodišče in njegove (oprostilne) sodbe jabolko spora
Naša južna soseda se je zaradi vojnih zločinov, storjenih v času Nevihte, znašla tudi pred haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. To je sprva obsodila glavna generala operacije, Anteja Gotovino in Mladena Markača, na dolgoletne zaporne kazni za vojne zločine nad etničnimi Srbi v času med in po operaciji. Novembra leta 2012 pa je haaško prizivno sodišče oba oprostilo. Gotovina in Markač na Hrvaškem veljata za junaka domovinske vojne.
Grabar-Kitarovićeva je pred nekaj dnevi oba generala odlikovala z veleredom kralja Petra Krešimirja IV. z lento in Danico. Leta 2015 pa ju je imenovala v Svet za domovinsko varnost, ki vodi strokovne razprave o vprašanjih nacionalne varnosti in svetuje hrvaški predsednici.
Haaško sodišče je zaradi vojnih zločinov v času vojne na Hrvaškem in BiH ter genocida v Srebrenici na dolgoletne kazni obsodilo medvojne voditelje in poveljnike bosanskih Srbov, med njimi tudi Radovana Karadžića in generala Ratka Mladića. Prvi je bil obsojen na 40 let zapora, drugi pa na dosmrtni zapor. V obeh primerih sicer še poteka pritožbeni postopek.
Operacija Oluja uvod v konec vojne na Balkanu
Operacija Nevihta oziroma Oluja (4. - 8. avgust 1995) je vojaška operacijo, s katero sta hrvaška vojska in policija zavzeli okupirana ozemlja, na katerih so srbski uporniki ustanovili Republiko srbsko krajino. 4. avgusta je hrvaška vojska krenila v napad na celotni bojni črti in začela z bombardiranjem srbskih strateških točk. Že naslednji dan je padel Knin. Posledica operacije pa je propad ideje Velike Srbije in začetek konca vojne v Bosni in Hercegovini, ki se je uradno končala z Daytonskim sporazumom 21. novembra 1995.
