Ona pod lupo preiskovalcev, on preveč konservativen

V petek ob polnoči po washingtonskem času je potekel rok za oddajo nominacij za naslednika Dominiqua Strauss-Kahna na položaju generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V igri ostajata le dva kandidata. To sta francoska finančna ministrica Christine Lagarde in šef mehiške centralne banke Agustin Carstens.

Francozinja je v petek v Lizboni na konferenci Afriške razvojne banke dobila podporo večine držav podsaharske Afrike, kar ji v 24-članskem odboru izvršnih direktorjev IMF zaleže le za 1,6 odstotka glasov, vendar pa bo to najverjetneje dovolj, da si ob trdni podpori evropskih držav, ki zaležejo za 29,7 odstotka glasov, zagotovi zmago. Podpora držav podsaharske Afrike je za Lagardovo pomembna, ker je razbila morebitno enotno fronto držav v razvoju za razbitje evropskega monopola na čelu IMF.

Lagardova ima le enega protikandidata Carstensa, ki za zdaj lahko računa le na 4,7 odstotka glasov Mehike v izvršnem odboru IMF.

Kandidata iščeta podporo

Odbor izvršnih direktorjev IMF bo o nasledniku Strauss-Kahna glasoval šele 30. junija. 53-letni Carstens je bil v petek v Indiji, kjer po srečanju s premierjem Manmohanom Singhom ni dobil jasne podpore, Lagardova pa namerava po Kitajski, Braziliji in Indiji obiskati še Savdsko Arabijo ter Egipt.

Kljub njeni prednosti pa še vedno nima dovolj podpore za zanesljivo zmago. ZDA, ki imajo v odboru 16,8 odstotka glasov, se še niso opredelile, prav tako ne Japonska (6,3 odstotka), Singapur (3,9 odstotka), Kitajska (3,8 odstotka), Avstralija (3,6 odstotka), Indija in Brazilija (po 2,8 odstotka) ter Rusija (2,4 odstotka).

Carstens velja za preveč konservativnega, Lagardova pod lupo preiskovalcev

Nekdanji namestnik generalnega direktorja IMF Carstens ima pri svoji kandidaturi težavo, da velja za preveč konservativnega, da bi lahko računal na splošno podporo držav v razvoju. Lagardova ima to prednost, da bo prva ženska na čelu IMF, kar je po Strauss-Kahnovi aretaciji morda pomembneje kot doslej. Po drugi strani pa jo lahko ovira preiskava v Franciji zaradi potrditve izplačila 285 milijonov evrov poslovnežu, ki je prijatelj predsednika Nicolasa Sarkozyja.

55-letna francoska finančna ministrica je tudi v petek ponovila, da ni storila ničesar narobe in gre za politični pregon s strani francoske levice. Sodišče je sicer v petek sporočilo, da bo o nadaljevanju preiskave odločalo 8. julija, ko bo postopek v odboru IMF že končan. Njej v prid govori tudi to, da od povsem blizu pozna evropske gospodarske razmere, kar je pomembno, saj je eden največjih problemov v svetovnem gospodarstvu danes dolžniška kriza v območju evra, še posebej v Grčiji, ki jo rešujejo tako države z evrom kot IMF.

Oba kandidata sta sicer za položaj usposobljena in izpolnjujeta vse pogoje, ki so navedeni v pravilih postopka izbire generalnega direktorja IMF. Med drugim so to izkušnje in dosežki v izvajanju gospodarskih politik na visoki ravni, izjemna profesionalna preteklost in upravljavske ter diplomatske sposobnosti.