Volitve, na katerih je 30 odstotkov volilcev glasovalo za kandidate s skrajne desnice ali levice in na katere 30 odstotkov upravičencev sploh ni šlo, so lekcija ne samo za Francijo, temveč za celoten evropski politični razred, se je na nedeljski prvi krog predsedniških volitev v Franciji odzval predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox.
Ob tem je izrazil prepričanje, da bo v drugem krogu predsedniških volitev 5. maja Francija podprla demokratične vrednote in se uprla nestrpnosti in ksenofobiji. Po parlamentarnih volitvah junija pa bo Francija brez dvoma ohranila svoje mesto v politiki strpnosti v Evropi ter s tem potrdila temeljne evropske vrednote in načela, je bil prepričan Cox v odzivu na volitve, ki sicer ni običajen.
Tako je nemški zunanji minister Joschka Fischer izid volitev v Franciji označil kot "zaskrbljujoč". "Nemška vlada je z velikim zanimanjem spremljala prvi krog predsedniških volitev v Franciji, vendar pa ga ne želi komentirati," je izjavil tiskovni predstavnik nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Predsedujoči poslanski skupini nemških Zelenih v zveznem parlamentu Rezzo Schlauch pa je opozoril, da se podobno dogaja tudi v Italiji, na Danskem in na Nizozemskem, takšen razvoj dogodkov pa bi po njegovem mnenju lahko zapletel proces združitve Evrope.
Britanski premier Tony Blair je v odzivu na uspeha Le Pena v prvem krogu nedeljskih predsedniških volitev izrazil zaupanje, da bodo Francozi zavrnili vsakršno obliko ekstremizma. "Nimamo pravice, da bi se vmešavali v francoske volitve. O tem lahko odločajo le francoski državljani," je sporočil Blairov tiskovni predstavnik. Blair je sicer še izrazil obžalovanje, ker se kandidat socialistov in dosedanji premier Lionel Jospin ni uvrstil v drugi krog. Po Blairovih besedah je Jospin pošten človek.
Izraelski notranji minister Elijahu Jišaj pa je francoskim Judom predlagal, naj "pripravijo kovčke in se preselijo v Izrael". Belgijski zunanji minister Louis Michel je pozval na "združitev vseh demokratičnih sil proti desničarskemu ekstremizmu". Michel je izrazil obžalovanje, ker se je "en nedemokrat uvrstil v drugi krog", vendar hkrati dodaja, da je Jacques Chirac tisti, ki bo zmagal v drugem krogu.
Po mnenju danskega premiera Andersa Fogha Rasmussena prodor skrajnega desničarja ne bo bistveno vplival na proces širitve Evropske unije. Med obiskom na Poljskem je danski premier še dejal, da bo Jacques Chirac ostal francoski predsednik tudi po drugem krogu volitev. Tudi poljski premier Leszek Miller je izrazil prepričanje, da bo Chirac tudi na podlagi glasov socialistov z veliko večino slavil v drugem krogu volitev, poljski predsednik Aleksander Kwasniewski pa je menil, da uspeh človeka, ki ni naklonjen evropskim strukturam in tujcem, nakazuje, da se v Evropi razvija "val nacionalizma, antievropskih občutkov in zagotove ksenofobije". Predstavnik švicarske ekološke frankofonske stranke Ecolo Jacques Bauduin je medtem ocenil, da Le Penova zmaga predstavlja "poraz demokracije",
Uspeh Jean-Marie Le Pena v prvem krogu predsedniških volitev v Franciji je več kot samo "pomanjkanje okusa", pa je na Dunaju ocenil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel. Po njegovih besedah bo morala Francija premisliti o rezultatu prvega kroga volitev. Avstrijski kancler, katerega vlada je bila zaradi koalicije z desničarskimi svobodnjaki (FPÖ) deležna sankcij EU, je še izrazil prepričanje, da bo večina Francozov v drugem krogu volitev sprejela dobro odločitev in da Francija ne bo postavila pod vprašaj svoje zavezanosti EU.
Naketere skrajno desne stranke pozdravljajo volilne rezultate
Nekdanji vodja avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider pa ni presenečen nad volilnim uspehom Jean-Marie Le Pena. Izrazil je zadovoljstvo in ocenil, da je v nedeljo v Franciji zmagal pogum. "Tisti, ki se borijo proti priseljevanju, so avtomatično označeni za skrajne desničarje. Vendar pa se prebivalci na dolgi rok ne bodo pustili zavesti," je povedal Haider.
Voditelj skrajne desnoradikalne Madžarske stranke resnice in življenja (MIEP) Istvan Csurka pa je Jean-Marie Le Penu čestital za njegov uspeh in mu za "velik uspeh" poslal telegram. Ruski skrajni nacionalist Vladimir Žirinovski je Le Penu čestital za "bleščečo zmago" in "ker je z železno roko predramil Francijo". Le Penu je čestital tudi predsednik Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj in dejal, da "zmaga francoskih patriotov predstavlja veliko upanje za srbske patriote in vse ostale evropske narode, ki tičijo v krempljih mondializma, da si bodo izborili svobodo in pravico do boljše prihodnosti".
Desničarske stranke so se sicer različno odzvale na Le Penovo zmago. Belgijski nacionalist Filip Dewinter je izrazil zadovoljstvo nad Le Penovim uspehom, saj meni, da ni nenavadno, da se francoski volivci obračajo k skrajni desnici. Po njegovem mnenju ima namreč Francija tako kot Italija, Avstrija in Nizozemska težave z občutki negotovosti, imigracijo in politično korupcijo. Nizozemska desničarska stranka Pim Fortuyn in nemška desničarska stranka Reda in zakona pa sta zavrnili vzporednice z Le Penom.
Na presenetljiv izid prvega kroga predsedniških volitev v Franciji pa so se odzvali tudi belgijski časniki. La Libre Belgique piše o krizi režima: "Bil je scenarij katastrofe in uresničil se je. V nedeljo je Francija na drugi krog predsedniških volitev povabila voditelja nacionalistične, rasistične in ksenofobične stranke. In kdo je odgovoren za ta pretres? Politiki, zagotovo. Tako desnica, ki se je z Le Penom povezovala, kot levica, ki je z njim skušala izigrati druge nasprotnike na desnici. Toda politiki niso edini, ki nosijo krivdo: odgovornost nosijo tudi nekateri francoski mediji, ki so se izneverili svojemu poslanstvu."
Evropska komisija o volitvah
Evropska komisija kot običajno ne želi podrobneje komentirati rezultatov volitev v eni od držav članic, poleg tega gre v primeru Francije za šele prvi krog volitev, sledile pa bodo tudi parlamentarne volitve. "Izide jemljemo na znanje in čakamo na drugi krog volitev," je v odzivu na izide prvega kroga predsedniških volitev v Franciji ter presenetljivo uvrstitev skrajnodesničarskega politika Jean-Marie Le Pena v drugi krogi danes dejal tiskovni predstavnik komisije Johnatan Faull. Ob tem pa je poudaril, da "Francija v Evropski uniji igra zgodovinsko vlogo in je neločljivo povezana s temeljnimi vrednotami evropske družbe, zato komisija verjame, da jim bo ostala zvesta".
Evropska komisija ni v položaju, da bi v primeru Francije lahko delala politične zaključke, poleg tega čas za podrobnejše analize ni zrel. "Tudi v tokratnem primeru pa velja, da se iz volitev velja učiti," je dejal Faull, ki je dopustil možnost, da je svoje v Franciji odigralo tudi slabo razumevanje evropskih tem. "Evropska komisija se tega problema zaveda in že ukrepa, vendar se ga je treba lotiti tudi širše - na celotni evropski in predvsem vseh nacionalnih ravneh. Na tem temelji tudi konvencija o prihodnosti Evropske unije," je dejal Faull.
Na vprašanje, ali bi lahko EU tudi v primeru Francije ukrepala podobno, kot je to storila v primeru Avstrije, pa je Faull dejal, da ne želi špekulirati. Pogodba iz Nice določeno ukrepanje sicer omogoča, vendar sta pogoja dva: dokument še ni ratificiran in za ukrepanje je potrebno soglasje vseh članic, je poudaril. Za odgovor na vprašanje, kako bodo izzidi francoskih volitev vplivali na delovanje unije, pa je treba najprej počakati na rezultate, je tudi menil. "Evropska komisija deluje na že izraženi volji in na politično pobudo Unije ni neposredno vezana. Smo del političnega sveta, a smo polno zavezani temeljim vrednotam in svoji vlogi," je še poudaril Faull.
