'Odpoved evropski poti je odpoved Kosovu'

Srbski predsednik Boris Tadić je za nedeljsko izdajo srbskega časnika Press posvaril, da če se bo Srbija odpovedala evropski poti, se bo s tem odpovedala tudi Kosovu.

"Približevanje Srbije EU našo državo krepi v vsakem pogledu. In samo močna Srbija lahko zaščiti svoje interese glede Kosova. Zato bi odstop z evropske poti dejansko pomenil odpoved Kosovu," je menil Tadić, katerega glavna točka predvolilne kampanje pred predsedniškimi volitvami 20. januarja je ravno evropska prihodnost Srbije.

"To so odločilne volitve. Srbija izbira med potjo in stranpotmi. Moja je politika miru, napredka, boljšega življenja, razvoja, varnosti in stabilnosti," je še poudaril Tadić. Vsakršne stranpoti bi pomenile izolacijo, revščino, negotovost in spopade, je prepričan srbski predsednik. "Verjamem, da bodo državljani tudi tokrat podprli evropsko pot Srbije, kako pa se opredeljujejo politiki, pa je njihov problem in s tem se ne bom ukvarjal," je še dejal Tadić.

Pri vprašanju Kosova mora Srbija po njegovem mnenju nadaljevati boj za svoje interese s pravnimi sredstvi, diplomatsko, mirno in odgovorno, politiki držav, ki sodelujejo pri iskanju rešitev vprašanja prihodnjega statusa Kosova, pa bi morali to vprašanje obravnavati brez prejudiciranja rešitve. Pri tem je še poudaril, da bo, če bo ponovno izvoljen, nadaljeval politiko obrambe državne celovitosti.

Za Koštunico Kosovo še vedno pred EU

Srbski premier Vojislav Koštunica pa je ravno nasprotno za nedeljsko izdajo srbskega dnevnika Večernje novosti spet opozoril, da bo Srbija, če bo EU na Kosovo poslala svojo misijo, takoj odpovedala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki naj bi ga Srbija podpisala konec meseca in s s tem pridobila status kandidatke.

Če bi unija sprejela odločitev za misijo, bi bil s tem po mnenju Koštunice sporazum o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo pravno dejansko ničen. "Prišli smo torej do točke, ko se mora EU odločiti, ali za partnerja želi celovito in mednarodno priznano Srbijo ali želi ustvariti paradržavno tvorbo na srbskem ozemlju," je dejal srbski premier.

Srbija naj bi sicer sporazum o stabilizaciji in pridruževanju prav tako podpisala 28. januarja, torej na dan, ko naj bi zunanji ministri EU sprejeli odločitev o vzpostavitvi civilne misije, ki naj bi jo sestavljali upravni strokovnjaki, policisti ter sodniki in ki naj bi nadomestila misijo ZN (Unmik). Odločitev za vzpostavitev misije je EU sicer sprejela na vrhu 14. decembra.

Srbska skupščina je nato 26. decembra sprejela posebno resolucijo, v kateri piše, da je Kosovo sestavni del Srbije, o njegovem statusu pa lahko odloča le Varnostni svet ZN. Poleg tega Beograd v resoluciji napoveduje prekinitev odnosov z državami, ki bi priznale neodvisno Kosovo, ter vztraja, da morajo vsi mednarodni sporazumi, ki jih bo Srbija sklenila, vključno s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju z EU, upoštevati suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije.