Pakistansko vrhovno sodišče je danes odprlo pot, da bo pakistanski predsednik Pervez Mušaraf lahko državo vodil kot civilni predsednik. Sodišče je zavrnilo še zadnjo pritožbo na račun Mušarafove ponovne izvolitve za predsednika države na volitvah 6. oktobra, s čimer je odprlo pot za razglasitev njegove zmage, ki jo sedaj lahko potrdi tudi volilna komisija.
Mušaraf je napovedal, da bo odstopil s položaja vrhovnega poveljnika vojske, ko bo vrhovno sodišče potrdilo njegovo volilno zmago. Kot je v sredo napovedal pakistanski generalni tožilec Malik Mohamed Kajum, naj bi Mušaraf slekel vojaško uniformo do konca tedna.
Mušaraf je ob uvedbi izrednih razmer razpustil vrhovno sodišče. Pakistanski predsednik je imenoval novega vodjo vrhovnega sodišča. Hamid Dogar je tako zamenjal Iftikarja Muhamada Čavdrija, ki je bil trn v peti Mušarafu, odkar ga je slednji v začetku leta poskušal odstaviti. Dogar velja za bolj naklonjenega Mušarafu, ki se je na oblast povzpel leta 1999 z državnim udarom. Ob predsedniški funkciji je bil Mušaraf tudi vrhovni poveljnik pakistanske vojske, zaradi česar je opozicija pred predsedniškimi volitvami pred sodiščem izpodbijala zakonitost njegove kandidature na volitvah 6. oktobra.
Vrhovno sodišče naj bi danes odločalo še o pritožbi zoper uvedbo izrednih razmer v državi, ki naj bi jo po pričakovanjih zavrnilo. Mušaraf se je znašel sredi velikih političnih pritiskov, ko je 3. novembra razglasil izredne razmere in začasno razveljavil ustavo. Pojavili so se množični protesti in pozivi, tudi iz tujine, naj prekliče izredne razmere in ponovno vzpostavi ustavni red.
Zaenkrat ni znano, ali bo Mušaraf odpravil izredne razmere. So pa v znak popuščanja napetosti v tem času oblasti v sredo med drugim izpustile enega od opozicijskih voditeljev Imrana Kana, v minulih dneh pa tudi več kot 5000 odvetnikov, sodelavcev opozicijskih strank in borcev za človekove pravice, ki so jih prijeli v času omenjenega ukrepa.
Udeležba ali bojkot volitev?
Opozicija je glede morebitnega bojkota volitev zaenkrat razdeljena, vsi pa čakajo predvsem na odločitev nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto, katere Pakistanska ljudska stranka (PPP) je največja opozicijska skupina v državi. Če bi se PPP odločila sodelovati na volitvah, bi bil morebitni bojkot ostalih opozicijskih strank v veliki meri brezpredmeten. PPP je volitve nazadnje bojkotirala leta 1985 med vojaško diktaturo generala Mohameda Zie ul Haka.
Analitiki poudarjajo, da je odločitev opozicije za ali proti sodelovanju na volitvah ključnega pomena za to, ali bo lahko Mušaraf prebrodil politične viharje, ki divjajo okrog njega. V primeru bojkota naj bi namreč predsednik le stežka dokazoval, da so imele volitve kakršnokoli legitimnost.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.