Ameriški predsednik Barack Obama se je v Beli hiši sestal z vodilnimi predstavniki družbe BP, ker so se pogovarjali o tem, kakšno breme bo družba nosila po katastrofi v Mehiškem zalivu. Na srečanju je padel dogovor, da bo BP v poseben fond vložila 20 milijard dolarjev, s tem denarjem pa bodo pokrili posledice, ki jih iztekanje nafte prinaša. Fond bo vodil odvetnik Kenneth Feinberg, ki je nadziral tudi odškodninske zahtevke po terorističnih napadih 9. septembra. Poseben fond, vreden 120 milijonov dolarjev, bo vzpostavljen za nadomestila delavcem v naftni industriji. "Če ste vi ali vaše podjetje zaradi izlitja utrpeli finančno škodo, boste lahko dali vlogo za povrnitev stroškov," je dejal Obama.
Zaradi iztekanja nafte Obama prvič nagovoril državljane iz Ovalne pisarne
Da bo BP moral plačati, je Obama napovedal tudi v prvem nagovoru državljanom iz Ovalne pisarne v Beli hiši. V 18 minut dolgem govoru, ki so ga lahko gledali po vseh zveznih državah, je zatrdil, da bo družba BP poravnala vso škodo, ki jo je izlitje nafte po eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon 20. aprila povzročilo okolju in gospodarstvu.
"Borili se bomo s tem razlitjem tako dolgo, kot bo to potrebno, z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo,“ je dejal Obama, ki so ga doletele številne kritike zaradi mlačnega odziva na katastrofo. Po nekaterih javnomnenjskih raziskavah njegovi reakciji tako nasprotuje okrog 52 odstotkov Američanov, kar je približno toliko, kot jih je nasprotovalo ravnanju Georga W. Busha ob Katrini.
Že v nagovoru je Obama napovedal, da BP ne bo plačal le odškodnin, pač pa tudi izdelavo dolgoročnega načrta oživitve območja Mehiškega zaliva. To bo vodil nekdanji guverner Mississippija Ray Mabus, pri tem bodo sodelovale tudi lokalne skupnosti.
Vlada sicer ne želi, da bi se ponovila zgodba z izlitjem nafte s tankerja Exxon Valdez iz leta 1989, ko naftno podjetje Exxon Mobil ni plačalo odškodnin, ampak se je raje prepustilo sodišču.
Za prehod na čiste vire energije
Obama med svojim nastopom ni deloval preveč jezno, ne glede na pozive ljudi, naj izrazi nekoliko več jeze. Pač pa je v svojem umirjenem slogu našteval, kaj vse so storili in kaj bo še treba storiti. Povedal je, da pomeni imenovanje nekdanjega zveznega tožilca Michaela Bromwicha na čelo zvezne službe za upravljanje z minerali (MMS) konec partnerstva med naftno industrijo in MMS, ki bo poslej resen nadzornik industrije.
Priznal je, da bodo posledice izlitja nafte vidne še mesece in leta, vendar obenem precej optimistično napovedal, da bo BP v naslednjih nekaj mesecih uspelo ujeti do 90 odstotkov iztekajoče nafte na morskem dnu, konec poletja pa naj bi z rešilno vrtino iztekanje dokončno ustavil.
Sicer je spregovoril tudi o energetski prihodnosti ZDA, čeprav ne podrobno, pri čemer pa ni niti pozval kongresa k potrditvi predloga energetske zakonodaje, usmerjene v več sredstev za raziskave in razvoj novih virov energije. Opisal je le splošno podobo ZDA, ki imajo dva odstotka svetovnih rezerv nafte, porabijo pa je 20 odstotkov. Zato jim zmanjkuje krajev za črpanje nafte in se tako poslužujejo velikih globin.
Obama je poudaril, da je treba zbrati pogum in spremeniti način proizvodnje in porabe energije, ker bodo dolgoročni stroški za gospodarstvo in nacionalno varnost ter okolje veliko večji. Republikancev, ki blokirajo energetski zakon v senatu, pa ni posebej omenjal.
"Tragedija, ki se dogaja na naši obali, je najmočnejši in najbolj boleč opomin doslej, da je čas, da začnemo izkoriščati čisto energijo,“ je dejal. "Ne moremo si privoščiti, da ne bi spremenili načina našega pridobivanja energije, saj bodo sicer dolgoročni učinki na našo ekonomijo, državno varnost in okolje še veliko večji.“
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.