Nobena od držav kandidatk ni pripravljena prejemati le delnih neposrednih plačil po letu 2007, prav tako nobena ni zadovoljna s ponujenimi kvotami in referenčnimi obdobji, več sredstev si želijo za razvoj podeželja, so menili kmetijski ministri kandidatk ob srečanju s kolegi iz držav petnajsterice v danskem Nyborgu.
Možnost za sklepanje kompromisov pa so ministri vendarle nakazali. Če bomo morali sprejeti le postopno uvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu, pričakujemo kompenzacije na drugih področjih, npr. pri kvotah, je tako dejal madžarski kmetijski minister Imre Nemeth. Poljski državni sekretar za kmetijstvo pa je nakazal, da bi se Poljska za več neposrednih plačil bila pripravljena odreči več sredstvom za razvoj podeželja. Črpanje slednjih je precej zahtevnejše, je razložil.
Mnenje je delil tudi slovenski kmetijski minister Franci But, ki je prepričan, da lahko Slovenija z EU sklene sprejemljiv dogovor, pri čemer bi bile izpolnjene tudi njene zahteve.
But je dejal, da je na delna neposredna plačila v kmetijstvu Slovenija pripravljena pristati le v obdobju od načrtovanega vstopa v EU leta 2004 do izteka veljavnega proračunskega obdobja leta 2006, potem pa želi biti v ta sistem podpore kmetijstvu polno vključena. V prehodnem obdobju pa želi imeti pravico do doplačevanja neposrednih plačil iz lastnega proračuna, je dejal minister. Država želi tudi izboljšanje nekaterih kvot, kjer je že dosegla precejšen napredek. Poleg tega namerava Slovenija vztrajati, da bo za področje razvoja podeželja prejemala več sredstev od predvidenih 2,1 odstotka skupne vsote, je še povzel minister.
Nizozemska ne bo blokirala širitve
Kmetijski ministri EU so naredili prvi korak v smeri oblikovanja skupnega stališča o neposrednih plačilih za nove članice povezave. Nova nizozemska vlada je namreč omilila svoje stališče glede upravičenosti novih članic do neposrednih plačil v kmetijstvu. Njihovi postopni uvedbi ne bo več nasprotovala oziroma bo nanjo pristajala le ob sočasnem dogovoru petnajsterice o postopnem ukinjanju neposrednih plačil v celoti. To je napovedal novi nizozemski kmetijski minister Cees Veerman. "Nizozemska ne želi blokirati širitve Evropske unije," je poudaril minister.
Če bi Nizozemska vztrajala, da je dogovor o neposrednih plačilih za nove članice mogoč le ob dogovoru za reformo kmetijske politike, bi kmalu ostala osamljena, je tudi menil minister in napovedal, da bodo svoja stališča spremenile tudi druge tri članice unije, ki so doslej trdno vztrajale, da dogovora o neposrednih plačilih ni mogoče doseči brez dogovora o reformi politike, za katero unija letno namenja skoraj polovico svojega proračuna ali okrog 40 milijonov evrov. Od tega gre največ za neposredna plačila. Švedska in Nemčija bosta svoje poglede spremenili po bližnjih volitvah, premislil si bo tudi London, je bil prepričan Veerman.
Nasprotnice kmetijske reforme zbirajo podpise
Dve najbolj glasni nasprotnici temeljitega posega v najdražjo unijino skupno politiko še pred iztekom veljavnega proračunskega obdobja leta 2006, Francija in Španija, sta namreč druge države s podobnimi stališči pozvali, naj z javnim pismom izrazijo svoje nasprotovanje predloženi reformi in se zavzamejo za alternativne rešitve, ki pa v sedanji sistem ne bi temeljito posegale.
Francija in Španija, veliki prejemnici sredstev iz skupne kmetijske politike, sta svojo pobudo naslovili na Portugalsko, Irsko, Italijo in Grčijo, ki so že v preteklosti jasno nastopile proti reformi, ki jo je pripravila ekipa komisarja za kmetijstvo Franza Fischlerja. Prav tako sta k podpisu pisma povabili štiri države, ki so bile v nasprotovanju manj glasne oziroma se do reforme niso enoznačno opredelile, to pa so Avstrija, Belgija, Luksemburg in Finska. Ali se bo deseterici držav, ki zdaj razmišljajo o podpisu pisma in njegovi vsebini, uspelo poenotiti v stališčih, se na neformalnem srečanju kmetijskih ministrov še ni razkrilo, kot tudi ni jasno, kdaj bi te države svoje alternativne poglede s pismom utegnile javno predstaviti. alternative nimajo enotnih pogledov.