Protestniki, med njimi so prevladovale ženske, so se zbrali v kirgiškem delu mesta in se odpravili proti mostu, ki ločuje Uzbekistan in Kirgizijo. Prečkanje mostu so jim 200 metrov pred tem preprečile vojaške in policijske sile. Na protestih se je zbralo okoli 200 ljudi, zahtevajo pa izpustitev voditelja skupine upornikov Bahtiorja Rahimova.
V Korasuvu sicer po petkovih protestih, ko je kakih tisoč 1000 demonstrantov zahtevalo izpustitev 80 protestnikov, zaprtih med nedavnimi protesti v tem mestu, danes veljajo poostreni varnostni ukrepi. V mestu so tako namestili 50 dodatnih vojakov ter kakih 150 policistov.
V Uzbekistanu je 13. maja izbruhnilo nasilje, ko naj bi vojska zatrla protivladne proteste v Andižanu na vzhodu države, pri čemer je bilo po navedbah uzbekistanskih oblasti ubitih 169, po podatkih organizacij za človekove pravice pa celo do tisoč ljudi. Proteste je sprožil sodni proces proti 23 poslovnežem, ki so bili obtoženi sodelovanja z islamskimi skrajneži. Razmere v državi so še vedno napete.
Protesti tudi pred uzbekistanskima veleposlaništvoma
Protesti so potekali tudi pred uzbekistanskima veleposlaništvoma v Moskvi in Varšavi. V Varšavi se je zbralo kakih 2000 ljudi, v Moskvi pa kakih 30 protestnikov. Medtem razmere v Uzbekistanu ostajajo napete, danes popoldne so med drugim v obmejnem mestu Korasuv pripadniki varnostnih sil zatrli protest kakih 1000 ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.
Protestniki v Varšavi so demonstrirali za svobodo v Uzbekistanu in proti režimu predsednika Islama Karimova. Slednjemu očitajo uničenje srednjega sloja in kršitve temeljnih človekovih pravic.
Pred uzbekistanskim veleposlaništvom v Moskvi pa so protestniki demonstrirali proti nasilnemu zatrtju nemirov. Predstavniku veleposlaništva so predali pismo, v katerem pišejo, da odgovorni za nasilje ne bi smeli ubežati svoji odgovornosti in zahtevajo dostop medijev in humanitarnih organizacij na območje.
Moskva se ne strinja z Ruplom
"Slovenski predsedujoči OVSE je v svoji izjavi poskušal pojasniti naše stališče glede te zadeve. Rusija je predsedujočega OVSE obvestila o svojem stališču do razmer v Uzbekistanu. Na žalost je OVSE ignoriral rusko mnenje o tem," je povedal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Jakovenko.
Rupel je v svoji petkovi izjavi Uzbekistan kot sodelujočo državo OVSE pozval, naj dovoli neodvisno preiskavo dogodkov na vzhodu države, kjer je v izbruhu nasilja minuli konec tedna po različnih navedbah umrlo več sto ljudi. Rupel je tudi izrazil prepričanje, da je preiskava potrebna za razjasnitev dogodkov in je v interesu stabilnosti regije, OVSE pa je v tem smislu pripravljena aktivno sodelovati.
Rupel je v izjavi izrazil tudi globoko zaskrbljenost, ker naj bi
uzbekistanske oblasti zavrnile neodvisno preiskavo dogodkov v Andižanu pod vodstvom ZN. Zaskrbljen je tudi, ker uzbekistanske oblasti zavračajo stike s predstavniki mednarodne skupnosti. Obenem je zahteval, da se nemudoma obnovi dialog med mednarodno skupnostjo in uzbekistanskimi oblastmi.
Rupel obžaluje rusko nezadovoljstvo z njegovo izjavo
Kot so sporočili z MZZ, minister Rupel obžaluje rusko nezadovoljstvo z njegovo petkovo izjavo o razmerah v Uzbekistanu. Rupel je osnutek izjave pred objavo poslal v mnenje kolegom v EU, v ZDA in tudi ruskemu zunanjemu ministru, ki pa pred objavo izjave žal ni bil dosegljiv.
"Kot je znano, je šlo za stališče predsedujočega OVSE, za katero je kot predsedujoči pooblaščen s svojo funkcijo, in ne za osebno stališče. Predsedujoči je sicer prepričan v utemeljenost svojih predlogov, ki so sicer skladni s stališči večine članic OVSE. Čeprav predsedujoči ni in ne bi ravnal samovoljno, vsekakor odgovarja za stališča v izjavi predsedujočega," so sporočili z MZZ.
