Vojska je doslej lahko novačila nove vojake samo, če so sami izrazili željo, zdaj pa pošiljajo pisma s ponudbami na dom in lahko pridejo v šole kadarkoli razlagat prednosti vojaškega poklica. Za nekatere starše je problematično prav to, da se govori samo o prednostih, mladim pa nihče ne pove, da jih morda čaka smrt za obrambo domovine tisoče kilometrov od doma.
Pri novačenju seveda ni nikakršne prisile, vendar so ponudbe oblikovane zelo mamljivo in obljubljajo med drugim tudi denar za nadaljevanje šolanja na fakultetah. Zakon tudi pravi, da lahko šole, ki vojski ne bodo predajale osebnih podatkov svojih dijakov, izgubijo zvezna sredstva. Doslej se to še ni zgodilo.
CIA lahko pobija ?
Ameriški predsednik George Bush je po lanskem 11. septembru podpisal ukaz, po katerem lahko obveščevalna služba CIA v tujini ubija ameriške državljane, ki so povezani s teroristično organizacijo Al Kaido. Bush sicer ni izrecno dovolil, da se ubijajo tudi Američani, vendar pa zanje ni določil izjeme, zato administracija pravi, da se nima za kaj opravičevati zaradi umora Kamala Derviša, ameriškega državljana jemenskega porekla, ki je umrl skupaj s peterico drugih osumljenih pripadnikov Al Kaide v napadu brezpilotnega letala 3. novembra v Jemnu.
Derviševa družina v Buffalu v zvezni državi New York še vedno čaka na uradno obvestilo, kaj se je z njim zgodilo oziroma zakaj je moral umreti.
Pobijanje osumljenih pripadnikov Al Kaide v tujini po ameriških pravilih pride na vrsto, ko krajevne oblasti niso zmožne sprejeti ukrepov proti osumljencem, kar po mnenju Bushevih kritikov pomeni, da lahko CIA teoretično bombardira posameznike tudi v Parizu ali morda celo v Washintonu. Kritiki vojne proti terorizmu prav tako izpostavljajo dvojna merila, ko gre za ameriške državljane bele polti in ameriške državljane s poreklom iz katere od držav Bližnjega vzhoda oziroma južne Azije. Medtem ko so ameriškemu talibanu Johnu Walkerju Lindhu sodili na civilnem sodišču in ga obsodili na 20 let zapora, pa na primer drugi, kot sta Jose Padilla in Jaser Esam Hamdi, ždijo v vojaških zaporih, daleč od oči javnosti.
V Jemnu je CIA sicer merila na lokalnega vodjo Al Kaide Salima Sinana al Haretija, ki ga tamkajšnje oblasti niso zmogle ujeti. V bombnem napadu na njegov avtomobil pa je bilo ubitih še pet ljudi, med njimi tudi Derviš. Predstavniki administracije pravijo, da je bil ubit bolj naključno in da drugače velja pravilo, da umore ameriških državljanov povezanih s teroristi odobri predsednik ali podpredsednik ZDA.