Ameriške oblasti vzrokov za nesrečo zaenkrat še niso pojasnile, nekateri pa namigujejo, da se je letalu pripetila podobna nesreča kot francoskemu Concordu na pariškem letališču julija lani. Vzroke za nesrečo bo pa bo 14 preiskovalnih skupin lahko navedlo šele, ko bodo našli črno skrinjico. V Afganistanu so nesrečo po poročanju katarske televizije Al Džazira že vzeli za darilo od Boga.
Priče poročajo o eksploziji
Letalo je z letališča JFK vzletelo s predvideno polurno zamudo. Kot so povedale priče, je najprej zagorel eden od motorjev letala in takoj zatem odpadel. Ob tem ni jasno, zakaj je motor zagorel, domnevajo, da bi ga lahko povzročila tudi eksplozija v notranjosti letala. Letalo je zato zaneslo ostro na levo, potem pa je strmoglavilo z nosom navzdol na hiše.
Na letalu je bilo 251 potnikov in 9 članov posadke. Po navedbah letalske družbe naj bi bila skoraj polovica potnikov iz Dominikanske republike. Število ponesrečenih prebivalcev naselij v Queensu pa še ni znano. Letalo je strmoglavilo na zelo naseljeno območje, v bližini neke cerkve in bencinske črpalke, še vedno pa gorijo številne stavbe. Na prizorišče nesreče naj bi po poročanju CNN-a takojo prišlo 44 gasilskih vozil in 200 gasilcev.
V New Yorku najvišja stopnja pripravljenosti
Newyorške oblasti so po nesreči zaprle vsa komercialna letališča v mestu (John F. Kennedy, La Guardia, Newark) ter mostove in predore, ki povezujejo otok Manhattan z drugimi predeli mesta. Letališče JFK so kmalu znova odprli za prihode letal.
CNN je poročal, da so mestne oblasti evakuirale Empire State Building, najvišjo zgradbo v mestu.
Varnostne ukrepe so poostrili tudi Združeni narodi. Vodja varnosti pri ZN Micke McCann je sporočil, da so zaprli vse vhode v svoj sedež na vzhodni strani Manhattna. V New Yorku se trenutno mudi več deset svetovnih voditeljev, ki se udeležujejo 56. splošnega zasedanje Generalne skupščine. Na sedežu ZN pa so se danes sestali tudi zunanji ministri ZDA, Rusije in sosednjih držav Afganistana, da bi razpravljali o razmerah v Afganistanu.
Newyorški župan Rudolph Giuliani s prizorišča dogodka za televizijo ABC dejal, da je po nesreči ukazal za uro ali dve zapreti mostove in predore v mestu ter razglasil najvišjo stopnjo pripravljenosti policije. Župan kljub temu upa, da je bilo strmoglavljenje letala Airbus A-300 letalske družbe American Airlines osamljen dogodek. Podrobnosti nesreče ni navedel, saj, kot je pojasnil, o dogodku še nima dovolj podatkov.
ZDA dobivajo številne izraze sožalja
Ameriški predsednik George Bush je po današnjem strmoglavljenju potniškega letala izrazil sožalje oblastem v New Yorku ter jim obljubil pomoč zvezne vlade. Sožalje so ameriškim oblastem in prebivalcem ZDA izrazili tudi številni svetovni voditelji in mednarodne organizacije.
Varnostni svet Združenih narodov je po novici o strmoglavljenju letala v New Yorku sporočil, da je obupan in zmeden, predstavnica Jamajke, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu, pa je vladi ZDA in ameriškemu ljudstvu izrazila sožalje. Sožalje je ameriškim oblastem in družinam žrtev nesreče v imenu Sveta Evrope izrekel tudi generalni sekretar organizacije Walter Schwimmer.
Britanski premier Tony Blair je v Londonu povedal, da je bil ob nesreči prizadet. "Naše misli in naša srca so pri družinah žrtev," je še dejal. Ob tem je poudaril, da je še prezgodaj, da bi ugibali o vzrokih strmoglavljenja letala. Tudi hrvaški premier Ivica Račan v pogovoru za hrvaški radio ni želel ugibati o vzrokih nesreče, temveč je le izrazil upanje, da omenjena nesreča ni posledica terorističnih dejanj.
Francoski premier Lionel Jospin je izrazil veliko žalost ter ameriškim oblastem in prebivalcem New Yorka zagotovil podporo Francije v "težki preizkušnji", ki je doletela ZDA. Nemški kancler Gerhard Schroeder je ameriškemu predsedniku Bushu poslal sožalno brzojavko, v kateri je v imenu nemškega ljudstva izrazil sočutje s prizadetimi ob nesreči. Sožalje sta izrazila tudi izraelski premier Ariel Šaron in češki predsednik Vaclav Havel.
Sožalje ob novi tragediji v New Yorku po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra sta v svojih govorih na 56. zasedanju Generalne skupščine ZN izrazila tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer in avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner.
Do nesreče je prišlo dva meseca po terorističnih napadih v New Yorku in Washingtonu 11. septembra.
