Evropska komisija bi lahko v sredo predlagala podaljšanje nadzora na mejah znotraj schengenskega območja. Če bi se migracijski pritisk in resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja nadaljevali, bo komisija ustrezno ukrepala, so povedali v Bruslju. O podaljšanju mejnega nadzora po 12. maju sicer razmišlja več držav članic.
Mediji so minuli konec tedna poročali, da naj bi več držav članic, med njimi Nemčija in Avstrija, Evropsko komisijo zaprosilo za podaljšanje nadzora na svojih mejah, ki so ga lani uvedle zaradi velikih migracijskih pritiskov.
V Bruslju so danes potrdili, da so seznanjeni z namero več držav, ki želijo za šest mesecev podaljšati nadzor na notranjih mejah. Po navedbah govornice Evropske komisije Mine Andreeve so v zvezi s tem prejeli pismo petih članic. Za katere države gre, Andreeva ni želela razkriti.
Omenjene države naj bi nadzor na mejah podaljšale s 13. majem, dan po tistem, ko se iztečejo obstoječi izredni ukrepi.
Ti ukrepi so v skladu z načrtom za obnovitev schengna do konca leta, ki ga je Evropska komisija predstavila 4. marca, je pojasnila Andreeva.
V omenjenem načrtu je med drugim zapisano, da v kolikor se bodo sedanji migracijski pritisk in resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja nadaljevali po 12. maju, bi morala komisija predstaviti predlog na podlagi 26. člena (sedanji 29. člen) schengenskega zakonika za usklajen pristop k nadzoru na notranjih mejah, dokler se strukturne pomanjkljivosti ne odpravijo.
Komisija ima v zvezi s tem za sredo pripravljeno odločitev, je še povedala Andreeva.
Glede Grčije, ki je bila v zadnjih mesecih zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvajanja nadzora na svojih mejah večkrat deležna opozoril iz Bruslja, pa je Andreeva dejala, da pomanjkljivosti še obstajajo in da jih je potrebno odpraviti ter v zvezi s tem sprejeti ustrezne ukrepe.
Uporaba 29. člena schengenskega zakonika pomeni skrajno možnost uvedbe do dveletnega nadzora v schengnu v eni ali več držav, sprva za šest mesecev, ki jih je nato mogoče trikrat podaljšati.
Danska podaljšala mejni nadzor z Nemčijo
Danska vlada je s ciljem nadzora prihoda migrantov in beguncev že šestič podaljšala začasni mejni nadzor z Nemčijo, ki ga je uvedla januarja. Odločitev je ministrica za integracije Inger Stojberg utemeljila s tem, da je nadzor potreben za preprečevanje izredno velikemu številu beguncev in migrantov, da bi vstopili v državo.
Dodala je, da je pritisk na zunanje meje Evropske unije še vedno znaten, migranti in begunci pa ob zaprtih mejah iščejo alternativne poti.
"Ko prosilci za azil brez ustreznih identifikacijskih dokumentov ne morejo potovati na Švedsko, obstaja resno tveganje, da bo veliko beguncev in migrantov obtičalo v naši državi," je dejala Stojbergova.
Danska je nadzor pred tem podaljšala že petkrat, nazadnje do 3. maja. Uvedla ga je 4. januarja le nekaj ur zatem, ko je Švedska od železniških, avtobusnih in trajektnih prevoznikov začela zahtevati preverjanje identitete potnikov, ki prihajajo z Danske.
Danska je lani prejela več kot 21.000 prošenj za azil, kar je za 44 odstotkov več kot leta 2014. To je še vedno precej manj kot Švedska, ki je lani prejela 163.000 prošenj.
Nova tragedija v Sredozemskem morju
V Sredozemskem morju se je zgodila nova tragedija migrantov, ki so želeli priti v Evropo. Med poskusom, da bi se z gumijastega čolna vkrcali na trgovsko ladjo, ki jih je nameravala rešiti, je v morje padlo od 20 do 30 migrantov.
Za njimi se je izgubila vsaka sled in veljajo za pogrešane, so povedali preživeli migranti.
Nekateri od skupno 454 preživelih, ki jih je norveška ladja v okviru operacije EU prepeljala v pristanišče Pozzallo na Siciliji, so povedali, da jih je najprej rešila trgovska ladja, ki je priplula mimo njihovega čolna. Med vkrcavanjem na trgovsko ladjo je med migranti izbruhnilo prerivanje, zaradi česar je v morje padlo od 20 do 30 migrantov.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa so po tragediji v morju našli trupli dveh migrantov, ki so ju prav tako prepeljali v Pozzallo. Med preživelimi so tudi dve nosečnici in begunec s strelno rano v roki ter 24-letni Malijec, ki je osumljen, da je vozil čoln in so ga italijanske oblasti že prijele.
Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je med poskusom, da bi dosegli obalo Italije, letos izgubilo življenje ali je pogrešanih 863 migrantov.
Mladoletni begunci brez spremstva
Evropska unija je lani zabeležila 88.300 mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva staršev, kar je skoraj štirikrat več kot v letu 2014, kažejo objavljeni podatki Evropskega statističnega urada Eurostat. Večina jih je starih 16 ali 17 let, devet od desetih jih je moškega spola, približno polovica pa jih prihaja iz Afganistana.
Večino, 40 odstotkov, je sprejela Švedska, ki ji sledi Nemčija.
Druga največja skupina so Sirci, ki so lani predstavljali 16 odstotkov vseh mladoletnih prosilcev brez spremstva. Veliko jih je v Evropo prispelo zaradi vojne v Siriji. Med večjimi skupinami po narodnosti so še begunci iz Eritreje (šest odstotkov) in Iračani (pet odstotkov).
Med letoma 2008 in 2013 je v EU azil letno iskalo okoli 12.000 mladoletnih beguncev brez spremstva. Leta 2014 se je ta številka skoraj podvojila.
Raziskava Eurostata temelji na podatkih, ki so jih v začetku leta objavili Združeni narodi.
Število beguncev, ki prispejo v Evropo, se je po dogovoru med EU in Turčijo sicer drastično zmanjšalo. Dogovor, ki so ga 18. marca dosegli voditelji EU in Turčije, predvideva dvosmerni proces vračanja nezakonitih prebežnikov z grških otokov v Turčijo in preseljevanja sirskih beguncev iz Turčije v članice EU.
