Nihče noče prevzeti krmila EU

Premier Mirek Topolanek je včeraj češkemu predsedniku Vaclavu Klausu tudi uradno sporočil odstop svoje vlade, potem pa ta na vsesplošno presenečenje odstopljenemu premierju ni dovolil zaključiti predsedovanja EU. Poudaril je, da mora biti oblikovanje nove vlade hitro in da se iskanje novega premierja ne sme zavleči na junij, ko bo predsedstvo EU prevzela Švedska. "Uniji mora predsedovati močna vlada z mandatom, ki ji ga je podelil parlament,“ je dejal Klaus.

Zdaj pa se je na konzultacijah pri predsedniku pokazalo, da predsedovanja ni pripravljena prevzeti nobena druga stranka. Klausu je to, da bi nalogo dokončala Topolanekova odstavljena vlada, predložil celo vodja socialdemokratov Jirij Paroubek, ki je zahteval glasovanje o nezaupnici vladi in ji očital, da se na oblasti ohranja zgolj po zaslugi korupcije in izsiljevanj. "Nova vlada bi morala šele čakati na potrditev v parlamentu, zato je bolje, da predsedovanje dokonča odstavljena vlada, ki ima podporo vsaj ene stranke,“ je prepričan Paroubek.

Da oslabljeno predsedstvo krepi vlogo predsednika Klausa, pa je prepričan češki politolog Vaclav Nekvapil. Klaus bo namreč že 21. in 22. maja na vrhu EU-Rusija v Habarovsku predstavljal Unijo, čeprav ne predseduje Svetu EU.

EU podpira Češko

Medtem so zunanji ministri držav članic na dvodnevnem neformalnem zasedanju v Hluboki nad Vltavo v glavnem podprli nadaljnje predsedovanje Češke in zavrnili skrbi glede Lizbonske pogodbe, ki je ta še ni ratificirala.

"Češka vlada bo nadaljevala predsedovanje do konca ob podpori držav članic in Evropske komisije. To nas ne bi smelo skrbeti, to je pač notranja zadeva Češke," je dejal vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. "Tudi Lizbonska pogodba je notranja zadeva češkega parlamenta in upamo, da jim bo (v senatu) uspelo zbrati dovolj glasov in jo potrditi."

Katastrofa bi bila, če bi šli naprej s šibkim predsedstvom, če bi Evropa ostala brez avtoritete, pa je ob prihodu opozoril italijanski minister Franco Frattini. "Češko predsedstvo moramo podpirati do konca junija," je poudaril. Italija ima sicer iz leta 1996 enako izkušnjo, takrat je namreč sredi predsedovanja EU padla vlada Lamberta Dinija.

Odziv finskega ministra Alexandra Stubba je bil podobno pomirjujoč. "Ne pozabite, da je EU organizacija kriznega upravljanja," je dejal. "Prehajamo iz ene krize v drugo, vsi imamo tudi domače probleme. Smo v finančni krizi, ki je najhujša vsaj v mojem kratkem življenju, in mislim, da se moramo osredotočiti na to," je menil.

Danski zunanji minister Per Stig Moller pa je govoril v malce drugačnem tonu: "Težko je, če bi moral govoriti v imenu celotne EU, pa ne moreš govoriti niti v imenu lastne države." Danska je sicer poleg Italije edina država, ki ima v dolgoletni zgodovini EU izkušnjo s padcem vlade, s katerim je začela predsedovanje EU v devetdesetih letih.