V razpravo o prihodnosti od 1. maja na 25 držav razširjene Evropske unije sta se z dveminutnimi prispevki vključila poslanca Alojz Peterle (NSi/EPP) in Feri Horvat (ZLSD/PES), ki sta oba spregovorila v slovenščini.
Peterle je izpostavil velik pomen širitve za poglabljanje evropske integracije ter se zavzel za več Evrope in proti njenim različnim hitrostim. Novinke k EU niso le dodane, temveč morajo biti tudi njena dodana vrednost, je poudaril Peterle in menil, da bo projekt Evrope uspel le, če bo temeljil na skupnosti vrednot. Horvat pa se je zavzel za čimprejšnji sprejem ustavne pogodbe, ki bo omogočila učinkovito in demokratično delovanje razširjene EU in izpolnila pričakovanja ljudi.
Poslanci iz novink so pravico nastopati na plenarnem zasedanju dobili šele z uradno širitvijo EU. Novinke so sicer imele v zadnjem letu, od podpisa pristopne pogodbe v parlamentu status opazovalk, kar je pomenilo, da so razpravam njihovi poslanci opazovalci lahko prisostvovali, vanje pa se niso mogli vključevati.
Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji
Evropski parlament na današnjem zasedanju v Strasbourgu, prvem v razširjeni sestavi, ni izglasoval nezaupnice Evropski komisiji - nezaupnico je podprlo le 88 poslancev, proti pa jih je bilo 515, od skupaj 666 prisotnih. Nezaupnico je aprila predlagalo 76 poslancev, ki komisiji očitajo, da ni prevzela politične odgovornosti za afero Eurostat, zato so le nekaj mesecev pred iztekom njenega mandata želeli njen odhod s položaja.
O nezaupnici komisiji so prvič lahko glasovali tudi poslanci iz deseterice novih članic unije, torej tudi iz Slovenije. Kot kaže izpis glasovanja, so vsi slovenski poslanci – skupaj ji je sedem – Majda Širca, Ljubo Germič in Roman Jakič (LDS/ELDR), Alojz Peterle (NSi/EPP), Miha Brejc (SDS/EPP), Janez Podobnik (SLS/EPP) in Feri Horvat (ZLSD/PES) - glasovali proti nezaupnici komisiji.
Izglasovanje nezaupnice sicer ni bilo pričakovano, saj predloga skupine poslancev ni podprla nobena od poslanskih skupin. Za izglasovanje bi bila potrebna tako dvotretinjska večina glasujočih kot tudi absolutna večina glasov vseh poslancev.
Prodi zadovoljen
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je danes izrazil zadovoljstvo, da Evropski parlament ni izglasoval nezaupnice komisiji. "Zelo sem zadovoljen, da je Evropski parlament z veliko večino potrdil svoje zaupanje v Evropsko komisijo. S tem jo je okrepil in prepričan sem, da bomo v zadnjih mesecih mandata lahko delali tesno v sodelovanju s parlamentom," je dejal Prodi.
Škodljive pogodbe s štirimi podjetji
Afera Eurostat je izbruhnila lani, ob 50-letnici statističnega urada EU Eurostata. Preiskovalci so ugotovili, da je Eurostat v obodbju od leta 1994 do 2001 sklenil škodljive pogodbe z najmanj štirimi podjetji, sporno pa je izkoristil tudi svojo mrežo za pridobivanje podatkov Datashops. Prek teh podjetij je Eurostat vzpostavil vrsto skrivnih računov, skozi katere se je izgubilo vsaj pet milijonov evrov. Glavni odgovorni za to naj bi bil nekdanji direktor Eurostata Yves Franchet, ki ga je komisija že odstavila s položaja.
Hudih kritik je bila na račun Eurostata deležna komisija, ki nad Eurostatom nima pravega nadzora, tako da so velika medsebojna odvisnost posameznih pogodbenikov ter konflikti interesov povsem običajni še danes. Čeprav naj bi se večina nepravilnosti zgodila pred letom 1999, to je letom nastopa komisije Romana Prodija, naj bi se nekatere nadaljevale še precej dalje.
Afera je sprožila pravi vihar v Evropskem parlamentu, kjer so nekateri poslanci zahtevali odstop tedanjega evropskega komisarja za ekonomske in denarne zadeve Pedra Solbesa, ki je formalno odgovoren za delovanje Eurostata, v parlamentu pa se je moral konec septembra lani zagovarjati celo Romano Prodi. Ta je odstop celotne ekipe zavrnil, prav tako pa je napovedal, da ne bo zahteval odstopa kateregakoli od svojih komisarjev. Namesto tega je napovedal reformo Eurostata, ki se je že začela izvajati, kar je večino poslancev zadovoljilo.
A afera je bila za Prodijevo komisijo prava sramota, kajti ekipa njegovega predhodnika Jacquesa Santerja je leta 1999 odstopila prav zaradi obtožb o nepotizmu ter slabem upravljanju. Prodi je ob prevzemu položaja prav zato napovedal "nično stopnjo tolerance" do nepravilnosti in zlorab.
1,24 milijarde evrov za sredozemske partnerje
Evropska komisija je danes, dan pred ministrskim srečanjem EU in sredozemskih držav, namenila 1,24 milijarde evrov za sodelovanje in pomoč sredozemskim partnerjem v obdobju 2005-2006. Komisija želi s sredstvi spodbuditi izvajanje pridružitvenih sporazumov s sredozemskimi državami, financirali pa naj bi tudi projekte v podporo institucionalnim in gospodarskim reformam, demokratizaciji in razvoju človekovih pravic na območju.
Kot je poudaril evropski komisar za zunanje odnose Chirs Patten, odločitev komisije dokazuje njeno politično zavezanost evro-mediteranskemu partnerstvu. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo evromediteransko ministrsko srečanje to sredo v Dublinu še korak naprej pri zagotavljanju demokratične stabilnosti, trajnostnega razvoja in varnosti na sredozemskem območju.
Alžirija naj bi od danes odobrenih sredstev prejela 106 milijonov evrov, Egipt 243 milijonov, Jordanija 110 milijonov, Libanon 70 milijonov, Maroko 275 milijonov, Sirija 80 milijonov in Tunzija 144 milijonov. Regiji kot celoti bo namenjenih 215 milijonov evrov.