Vir izlivanja nafte večji kot ocenjeno

Po navedbah predstavnika BP bi lahko že v nekaj dneh zaustavili izlivanje nafte v mehiški zaliv. Najprej bodo poskusili z vlivanjem posebnih tekočin v luknjo, iz katere teče nafta, če pa to ne uspe, imajo še dva rezervna načrta. Tako upajo, da bodo najkasneje naslednji teden, verjetno v torek, zaustavili izlivanje nafte v morje.

Pred tem pa so v BP priznali, da je podvodni vir izlivanja nafte v morje večji, kot so sprva ocenili, poroča CNN.

Ameriška Zvezna agencija za zaščito okolja (EPA) je britanskemu naftnemu podjetju British Petroleum (BP) za spopad z nafto, ki bruha iz podmorske vrtine, odobrila uporabo kemikalije "corexit", sedaj pa ugotavljajo, da lahko ta povzroči vnetje kože in oči. BP mora v 24 urah najti alternativo in jo začeti uporabljati v 72 urah od prijave.

BP je omenjeno kemikalijo uporabljal predvsem zato, ker je bila hitro na voljo v velikih količinah. EPA sedaj ugotavlja, da so dolgoročne posledice kemikalije neznane in želi zagotoviti uporabo najmanj nevarne snovi.

Javnost izgublja potrpljenje z ameriškimi vladnimi agencijami in podjetjem BP, ki ob vsakem neuspešnem poskusu zamašitve luknje pojasnjuje, da kaj takšnega na globini 1500 metrov niso še nikoli poskusili. Mediji ob tem zastavljajo vprašanje, zakaj na to ni nihče pomislil, preden so začeli z vrtanjem. Jeza je vse večja, ker je v sredo naftni madež dosegel Louisiano in ker je vse bolj jasno, da je BP zavajal javnost. Do uhajanja nafte je namreč prišlo ob nesreči 20. aprila.

Podjetje je namreč v četrtek priznalo, da samo s cevjo, s katero so uspeli priti do odprtine, posesajo in pošljejo na ladjo na površju 800.000 litrov nafte na dan, mimo cevi pa medtem uhaja velika količina nafte. Sprva so pri BP zatrjevali, da po eksploziji vsega skupaj uhaja v morje do 800.000 litrov nafte dnevno.

Podvodni posnetki, ki jih je kongresni odbor za energetsko neodvisnost in segrevanje ozračja dal na svojo spletno stran, kažejo, da mimo cevi uhaja velika količina nafte in plina.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je zagotovil, da bo podjetje BP plačalo vso odškodnino. Na vprašanje, kako lahko dovolijo, da vse delo opravlja podjetje, ki je krivo za nesrečo, pa je Gibbs odgovoril, da vse poteka pod vladnim nadzorom.

Del naftnega madeža je dosegel tudi krožni tok Mehiškega zaliva, ki ga bo ponesel do otočja Florida Keys, nato pa navzgor po atlantski obali Floride. Če se to zgodi, bo škoda za turizem nepredstavljiva. Kmalu pa bo ogrozila tudi življenje v delti reke Mississippi, kjer živijo številne živalske vrste.

BP bo v nedeljo poskusil s trajno rešitvijo. Na vrtino na morskem dnu nameravajo nasuti ogromne količine blata in nato vse zabetonirati. Če to ne bo delovalo, bodo luknjo skušali zamašiti z žogicami za golf, vrvmi, starimi gumami in podobnim. Medtem ko nadaljujejo s poskusi, nafta še naprej uhaja.

Posledice bo čutiti tudi v Evropi in na Arktiki

Kot poroča CNN, pa bo uničujoče posledice naftnega razlitja moč čutiti tudi v Evropi in na Arktiki. "To ni le regionalni problem, kar se živalskega sveta tiče," je dejal predsednik inštituta Blue Ocean. Opozoril je namreč, da več morskih vrst pride v Atlantski ocean, da bi se razmnoževale.