Po neuradnih izidih je zmagovalka nemških predčasnih parlamentarnih volitev koalicija Krščanskodemokratske in Krščanskosocialne unije (CDU/CSU) pod vodstvom Angele Merkel, ki pa je zabeležila le minimalno zmago. V parlamentu naj bi po novem imeli 225 predstavnikov, socialdemokrati (SPD), ki jih vodi sedanji kancler Gerhard Schröder pa tri manj, torej 222.
Najverjetnejši koalicijski partnerji desnice, liberalni Svobodni demokrati (FDP), naj bi dobili 61, zeleni, ki bi šli v koalicijo s socialdemokrati, pa 51. Tako nobena koalicija ni dobila večine v parlamentu. Nova Leva stranka naj bi dobila 54 poslanskih mest.
Tako še vedno ni jasno, kdo bo sestavil novo vlado, na odgovor pa bo najverjetneje treba počakati do začetka oktobra, ko bo na volitve odšlo 219.000 volivcev iz enega od okrožij Dresdna, kjer so glasovanje zaradi smrti kandidatke prestavili. Teoretično bi SPD tam lahko dobil še tri poslanska mesta.
Kdo bo v vladi?
Generalni sekretar nemške Krščanskodemokratske unije Volker Kauder je napovedal, da bo unija CDU/CSU še ta teden začela preliminarne pogovore o sestavi morebitne vladne koalicije. Pogovarjali naj bi se tako z liberalci kot tudi s socialdemokrati in Zelenimi.
Čeprav sta tako Merklova kot Schröder pred volitvami možnost oblikovanja velike koalicije zavračala, ostaja ta opcija odprta.
Za zdaj je znano edino to, da v novi vladi skoraj zagotovo ne bo Leve stranke, saj so sodelovanje z njo vsi zavrnili.
Kot partnerka tako ostaja liberalna FDP, ki pa se je v nedeljo zavezala, da bo vlado oblikovala le s CDU/CSU. "Če ne, bomo ostali v opoziciji," je povedal vodja zdaj tretje najmočnejše stranke v Nemčiji Guido Westerwelle. S tem je znova zavrnil možnost "semaforske" koalicije SPD, Zelenih in FDP.
Tako FDP kot Zeleni sodelovanju v koaliciji treh strank niso naklonjeni. Vodilni kandidat slednjih, zunanji minister Joschka Fischer, je volilni izid označil za "dober", odločitev o vladi pa prepustil večjim strankam.
Srečanja vodstev strank
Po negotovem izidu parlamentarnih volitev se bodo sestala vodstva strank. Razprava bo tekla tudi o morebitni sestavi vlade in ni izključeno, da bodo še isti dan stekli informativni pogovori med morebitnimi koalicijskimi partnerji. Koalicijska pogajanja v pravem pomenu besede se bodo sicer začela kasneje.
Nemška vlada, ki bo ostala na položaju do prvega zasedanja novoizvoljenega parlamenta, bo po urniku zasedala v sredo dopoldne. Kdaj bo ustanovno zasedanje novega bundestaga, ko naj bi volili kanclerja, še ni znano, po pravilih pa bi moralo biti sklicano do 18. oktobra.
Do izvolitve novega kanclerja bo njegove naloge opravljal stari, torej Gerhard Schröder.
Prvi odzivi: Nemci zavrnili korenite reforme
Nemški volivci so po mnenju evropskih analitikov zavrnili korenite reforme. Evropske vlade volilnega izida za zdaj ne komentirajo, analitiki pa menijo, da bi lahko šibka nemška vlada škodovala Evropi.
Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso je nemške politike zato že pozval, naj čim prej oblikujejo vlado.
Francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie je ocenila, da se bo v primeru velike koalicije program, ki ga predlaga Merklova, občutno spremenil. Na vprašanje, kaj zmaga Merklove na volitvah pomeni za nemško-francoske odnose, pa je dejala, da "ne vidi razloga, zakaj Merklova in francoski predsednik Jacques Chirac ne bi bila v dobrih odnosih".
"Čudovito popoldne," pa je izid nemških volitev označil nekdanji levousmerjeni italijanski premier Massimo d'Alema. Kot je še dejal, je sedaj nemška desnica zaustavljena.
