Libijsko vojaško letalstvo le še preteklost

Tudi danes so zahodne sile nadaljevale vojaške akcije proti libijskim silam voditelja Moamerja Gadafija, ni pa jim uspelo preprečiti, da bi vkorakale v Misrato. Libijska vojska je za ponoven prevzem nadzora v Misrati izkoristila temo. Libijske oblasti sicer trdijo, da vojska ne izvaja nobenih napadalnih operacij, temveč strelja le, ko je napadena.

Britanski zunanji minister William Hague je dejal, da ni nobenih potrjenih dokazov o tem, da so v napadih na libijske vojaške cilje s strani koalicijske vojske umrli tudi civilisti. "Ta operacija služi svojemu namenu, da ščiti libijske civiliste. Ni nobenih potrjenih dokazov o civilnih žrtvah, ki bi jih povzročili koalicijski napadi na Gadafijev režim," je povedal za britansko televizijo Sky. Dodal je, da bi se morala za pravo premirje libijska vojska umakniti iz Misrate.

Poveljnik britanskih letalskih sil pa je povedal, da britanska letala nenehno opazujejo premike libijske vojske in ukrepajo takoj, ko ocenijo, da libijska vojska ogroža civiliste. Po njegovih besedah Libija nima več letalstva.

Libijska državna televizija je poročala, da so koalicijska letala že šesto noč zapored bombardirala stanovanjske in vojaške predele Tripolija, zaradi česar so odgovorili tudi protiletalski topovi. Prebivalci Misrate so poročali, da so koalicijska letala napadla tanke v okolici Misrate, tistih, ki so prišli v mesto, pa niso ustavili.

Misrata leži okoli 200 kilometrov vzhodno od prestolnice in ima kakih 300.000 prebivalcev. Včeraj so uporniki v Misrati ubili 30 progadafijevih ostrostrelcev, ki so se skrivali na strehah in streljali na civiliste. Vojaško mestno luko pa so zapustile vse vojaške ladje.

Uporniki, ki so sicer v Bengaziju vzpostavili alternativno oblast, pa poročajo o pomanjkanju orožja in streliva. Potrebovali bi tudi protitankovsko orožje. "Potrebujemo orožje in strelivo. To je naš edini problem," je povedal vojaški predstavnik upornikov polkovnik Ahmed Bani.

Nato prevzema nadzor nad delom operacij

Nato bo od ZDA prevzel vodenje misije za vzpostavitev območja brez poletov nad Libijo, je pojasnil generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen, drugi deli operacije pa bodo ostali v domeni sedanje koalicije. Po Rasmussenovih besedah še vedno niso sprejeli dogovora o tem, ali naj prevzamejo tudi nadzor nad širšim delom operacije.

Še ta vikend bo Nato prevzel misijo vzpostavljanja območja brez poletov. O tem so se strinjale prav vse članice, tudi Turčija, ki je bila sicer zadržana do akcije v sosednji državi. Glede ostalih pristojnosti pa v Natu za zdaj ni soglasja. Turčija namreč podpira uveljavitev embarga na orožje za Libijo in uresničevanje cone brez poletov, a nasprotuje bombardiranju položajev provladnih libijskih sil. O tem bodo v okviru zavzeništva še razpravljali.

Mednarodne sile naj bi sicer načrtovale tudi kopensko vojaško operacijo, ki bi se lahko začela že konec aprila, navedbe neimenovanega ruskega obveščevalca povzemajo tuji mediji. ''Vse kaže, da se bo kopenska operacijazačela, če zavezniškim silam ne bo uspelo doseči kapitulacije Gadafijevega režima z letalskimi napadi,'' je dejal.

Varnostni svet ZN je namreč sprejel resoluciji, ki omogočata uveljavitev območja brez poletov in uporabo vsakršnih sredstev za zaščito civilistov. Razprava v Natu poteka v smeri, da bi zavezništvo prevzelo nadzor nad celotno vojaško operacijo v Libiji, nadziral pa bi jo svet veleposlanikov in ministrov članic zavezništva. A ni znano, ali bi tak svet lahko vložil veto na določene misije.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je s trenutnimi akcijami za zaščito libijskih civilistov zadovoljen. "Misija je ustavila nadaljno agresijo libijskih oblasti in je zaščitila civiliste v Bengaziju in nekaterih ostalih področjih. A moramo počakati. Menim, da bo vojaška superiornost prevladala," je povedal.

Afriška unija obe strani vabi na pogovore

Afriška unija pa je Gadafijeve predstavnike in libijske upornike povabila v Adis Abebo na pogovore o prekinitvi ognja. Gadafijeva stran je udeležbo že potrdila, na odziv upornikov pa še čakajo. Če ne bodo prišli v Adis Abebo, jim bodo predlagali pogovore v "Bengaziju, Kairu ali v Tunisu", je povedal predsednik komisije Afriške unije Jean Ping.

Govorili naj bi o programu in časovnem načrtu za rešitev krize v državi. Potrdili naj bi tudi "legitimne zahteve libijskega ljudstva po demokraciji". Ping je ponovil, da Afriška unija nasprotuje "zunanjemu vojaškemu posredovanju" koalicijskih sil v Libiji in poudaril, da se slednje z Afričani niso posvetovale v zadostni meri.