Iraški varnostniki znotraj sedeža ZN v Bagdadu so dali informacije izvajalcem samomorilskega napada, v katerem je v torek umrlo 23 ljudi, več kot sto je bilo ranjenih, dva pa še vedno pogrešajo, je povedal vir pri OZN, ki je želel ostati neimenovan. "Zagotovo so bili znotraj hotela Canal [sedeža OZN v Iraku, op. p.] iraški sokrivci, ki so obvestili izvajalce napada," zatrjuje vir. Pri tem je dodal, da so imeli pripadniki obveščevalnih služb strmoglavljenega režima stike z iraškimi varnostniki, ki so delali v hotelu Canal.
Neposreden cilj torkovega napada je bil posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za Irak, Sergio Vieria de Mello, ki je bil v napadu ubit. "Bil je tarča. To je bilo zelo dobro pripravljen atentat, tarča je bil Sergio de Vieira de Mello, to je očitno," je navedel isti vir. Vieira de Mello je bil v času napada v svojem uradu s sodelavci, ki so prav tako umrli v napadu. "Napadalci so vedeli, kje je de Mellov urad, vedeli pa so tudi, da je bil takrat v uradu in so uporabili največjo možno količino eksploziva. Vozilo je bilo podstavljeno tako, da se je del poslopja, kjer je bil de Mellov urad, zrušil," je še poudaril isti vir.
New York Times o vpletenosti iraških varnostnikov
Kot piše ameriški časnik, so bili vsi iraški varnostniki nekdanji uslužbenci iraške tajne službe, ki so pred vojno vohunili za pripadniki OZN. Američani skušajo ugotoviti, če se kdo od varnostnikov v torek ni pojavil na delovnem mestu. Osredotočajo se na varnostnike, ki so imeli tesnejše vezi z nekdanjim režimom.
Ameriški uradniki so za New York Times dejali, da odločitev o nadaljnji zaposlitvi istih varnostnikov ni bila modra, kakor tudi zavrnitev ponudbe zavarovanja s strani koalicijskih sil.
Bombni napad je bil izveden v torek s tovornjakom s ploščato prikolico, na kateri je bilo 700 kilogramov eksploziva, sestavljenega iz velike sovjetske bombe, granat in drugega streliva. Ameriški preiskovalci menijo, da je do tega materiala lahko prišel vsakdo, ki je izkoristil zmedo in vsesplošno ropanje po padcu prejšnjega režima.
Tovornjak pa ni bil registriran pri iraških oblasteh, zato preiskovalci menijo, da so ga v državo pripeljali po koncu vojne. Izraelski veleposlanik pri OZN Dan Gillerman je dejal, da je po njihovih informacijah tovornjak prišel iz Sirije. Američani so sicer našli serijsko številko tovornjaka in sedaj skušajo izslediti lastnika.
Preiskovalci pravijo, da je bila varnost poslopja resno ogrožena in menijo, da je bil napad prostorsko in časovno natančno izbran. Bomba je eksplodirala natanko pod oknom pisarne posebnega predstavnika Sergia Vieire de Mella, v času, ko se je ta v tretjem nadstropju sestajal z ameriškim zagovornikom človekovih pravic Arthurjem Heltonom. Oba sta bila ubita. Tudi zato Američani sumijo, da je bil de Mello glavna tarča napada.
OZN zavrnila ameriško varovanje?
Neimenovani evropski diplomat pa je povedal, da je neki predstavnik OZN v Bagdadu zavrnil ameriški predlog za okrepitev varnosti okoli sedeža OZN. "Američani so vedeli, da je bil sedež OZN deležen groženj, predlagali so okrepitev varnostnih sil okoli hotela Canal, toda predstavnik OZN je zavrnil ta predlog," je zatrdil evropski diplomat. Po njegovih navedbah Vieira de Mello ni bil obveščen o ameriškem predlogu oziroma o tem, da so ga zavrnili. Na OZN še niso povedali, ali so resnično zavrnili zavarovanje.
OZN bo do konca tedna število tujih uslužbencev v Bagdadu zmanjšala za polovico. V iraški prestolnici bo tako ostalo le nekaj najpotrebnejšega osebja. Pred torkovim napadom je v Bagdadu delalo 500 uslužbencev svetovne organizacije. Evakuacija ranjencev se nadaljuje, jordansko letalo bo v Aman prepeljalo približno 30 ranjencev torkovega napada.
Posmrtne ostanke Sergia Vieire de Mella bodo prepeljali v Ženevo, kjer bo potekala slovesnost v njegov spomin. Vieira de Mella bodo na željo njegove soproge in otrok pokopali v Franciji.
Abizaid: Terorizem postaja osrednja grožnja varnosti v Iraku
Poveljnik ameriškega centralnega poveljstva na Floridi general John Abizaid je dejal, da postaja terorizem osrednja grožnja koalicijskim silam, iraškemu ljudstvu in drugim v Iraku. Po njegovih besedah se terorizem prebija na prvo mesto med grožnjami, s katerimi se soočajo koalicijske sile.
Abizaid meni, da je teroristična skupina Ansar al Islam povečala svojo dejavnost in se s severa države preselila v okolico Bagdada, kjer se je ustalila, kar menda ni dobro za koalicijske sile.
Abizaid pa ne vidi potrebe po povečanju števila ameriških sil v Iraku, ki trenutno štejejo 139.000 pripadnikov. Po generalovih besedah ni ameriški vojak s puško tisti, ki brani Irak, ampak se ta naloga opravlja skupaj z Iračani. Že sedaj je pod orožjem okrog 50.000 Iračanov, ki sodelujejo s koalicijo, vendar bo potrebno storiti še precej več za izgradnjo iraških zmogljivosti. Abizaid je dejal, da šteje iraška policija 35.000 oseb, prav tako poteka oblikovanje enot za nadzor meja, število prostovoljcev v korpusih civilne zaščite pa je okoli 2300.
Poleg Abizaida je nastopil tudi obrambni minister Donald Rumsfeld, ki je po terorističnem napadu na sedež OZN, zatrdil da sabotaže, ostrostrelci, niti teroristi z avtomobilskimi bombami ne morejo omajati koalicijske odločnosti. Dejal je, da je doslej 27 držav poslalo v Irak svoje vojake, več kot 40 držav pa je obljubilo več kot 3 milijarde dolarjev vredno pomoč za Iračane. Pohvalil se je, da so ujeli nekdanjega generala Ali Hasana al Madžida, znanega pod vzdevkom "Kemični Ali", ki je odgovoren za smrt več tisoč Kurdov.
Napadi na okupacijske sile ne pojenjajo
V Iraku sta bila v četrtek ubita dva ameriška vojaka, prvi v Bagadadu, drugi pa v bližini mesta Hila, 100 kilometrov južno od prestolnice. V obstreljevanju v bagdadu je bilo ranjenih še šest ameriških vojakov. Danes pa naj bi ameriško vozilo zadela granata v mestu Ramadi, kakih 100 kilometrov zahodno od iraške prestolnice. S tem se je število žrtev med ameriškimi vojaki po 1. maju, ko je ameriški predsednik sporočil konec večjih vojaških operacij, povzpelo na 65.
V eksploziji bombe v Mosulu pa je umrla neka iraška deklica. Bomba je eksplodirala medtem ko se je deklica z njo igrala.
Ujetim Iračanom bodo sodila domača sodišča
Visoki predstavnik iraškega pravosodnega ministrstva je napovedal, da bodo kakim 1500 privržencem nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina in 55 osebam z ameriškega seznama najbolj iskanih predstavnikov nekdanjega režima sodila iraška sodišča. Mondher Al-Fadhel je za iraški časnik Al-Taehi povedal, da bodo vsem sodili hkrati, nato pa bodo zaprti v iraške zapore. Ameriške sile so doslej prijele ali ubile 39 oseb s seznama najbolj iskanih iraških predstavnikov.
