Ameriške obveščevalne službe v svojem poročilu ugotavljajo, da je Iran leta 2003 ustavil program razvoja jedrskega orožja. V Nacionalni obveščevalni oceni (NIE) piše, da je program "na čakanju" in da so namere islamske republike nejasne, kaže pa tudi, da je Teheran bolj dovzeten za pritiske mednarodne skupnosti, kot so domnevali.

Poročilo 16 ameriških obveščevalnih agencij sicer ugotavlja, da Iran še naprej izvaja občutljive dejavnosti, ki bi lahko pomenile ključen korak pri razvoju jedrskega orožja, tehnične zmožnosti za razvoj orožja pa naj bi imel med letoma 2010 in 2015.

Objavljene "ključne ugotovitve" po mnenju opazovalcev ne bodo umirile razprave o iranskem jedrskem programu v ZDA, temveč bodo verjetno še prilile olja na ogenj pred ameriškimi predsedniškimi volitvami novembra prihodnje leto. Ameriški predsednik George Bush je zadnji dve leti Teheran obtoževal, da se poskuša dokopati do jedrskega orožja, zato so izvajali oster mednarodni pritisk. Tudi po objavi poročila Bush vztraja, da Iran ostaja grožnja miru. "Iran je bil nevaren, Iran je nevaren in Iran bo nevaren, če bo znal izdelati jedrsko orožje," je dejal. Poudaril je tudi, da možnost uporabe sile proti Teheranu ostaja, mednarodna skupnost pa bi morala še naprej pritiskati nanj, da bi opustil tudi bogatenje urana.

Po mnenju svetovalca za nacionalno varnost Stephena Hadleyja ocene potrjujejo, da je strategija ZDA, ki želijo zagotoviti, da "se svetu ne bo treba nikoli soočiti z jedrskim Iranom", prava. "Da bi strategija uspela, mora mednarodna skupnost izvajati pritisk na Iran – z diplomatsko izolacijo, sankcijami ZN in finančnimi pritiski – in Iran se mora odločiti, ali se bo pogajal o rešitvi," je v sporočilu za javnost zapisal Hadley.

Iran zavrača obtožbe Zahoda, da želi razviti jedrsko orožje pod krinko civilnega jedrskega programa. Varnostni svet ZN je proti Teheranu uvedel sankcije, ker noče zamrzniti bogatenja urana.