Po projekcijah, ki jih je izvedlo več institucij, je Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) dobilo 17 odstotkov glasov. Njen največji tekmec na volitvah, nova stranka Smer pod vodstvom mladega levosredinskega politika Roberta Fica, pa je prejela 13,4 odstotka glasov.
Sicer HZDS po številu glasov sledi Slovaška demokratična in krščanska unija (SDKU) sedanjega premiera Mikulaša Dzurinde, ki ji napovedujejo 16,5 odstotka glasov volivcev.
Stranka madžarske koalicije (SMK), Dzurindina koalicijska partnerka v zadnjih štirih letih, naj bi si zagotovila približno deset odstotkov glasov, medtem ko naj bi Krščansko demokratsko gibanje (KDH), ki je tudi sodelovalo v doslej vladajoči koaliciji, dobilo od 8,3 glasov.
Liberalna Zveza novega državljana (ANO) televizijskega magnata Pavola Ruska naj bi prejela 8 odstotkov glasov, Slovaški komunistični stranki (KSS) pa naj bi volivci namenili med 7,2 odstotka glasov, s čimer ji bo prvič od neodvisnosti Slovaške leta 1993 uspelo preseči petodstotni prag za vstop v 150-članski parlament.
Preostalim strankam in političnim gibanjem, ki so se na tokratnih slovaških parlamentarnih volitvah potegovale za glasove volivcev, pa za zdaj ne kaže, da se jim bo uspelo prebiti v parlament.
Kdo bo sestavljal vlado?
Mečiarju kljub rezultatu verjetno ne bo uspelo sestaviti vladne koalicije, saj so se ostale stranke od njega izolirale že pred volitvami.
Mečiarjev nekdanji dolgoletni zaveznik, vodja Gibanja za demokracijo (HZD) Ivan Gasparovič je v danes objavljenem pogovoru za češki dnevnik Pravo sicer napovedal, da bo prihodnja slovaška vladna koalicija sestavljena brez Mečiarja, sestavljalo pa naj bi jo do pet strank. Po besedah Gasparoviča je HZDS z Mečiarjem na čelu kot koalicijska partnerka nesprejemljiva ne samo v tujini, temveč tudi v domovini.
Podpora Mečiarju kljub grožnjam Zahoda
Mečiar je po projekcijah dobil največ glasov kljub temu, da je Zahod Slovaški pred volitvami bolj ali manj odkrito pokazal, da bi si z izvolitvijo 60-letnega voditelja HZDS na vodilno mesto v državi močno ogrozila možnosti za vstop v EU in Nato. Nasprotovanje tujine je Mečiar vzbudil predvsem zaradi dvomljivega političnega in gospodarskega dogajanja v času svojega premierskega mandata v letih od 1993 do 1998.
