Sporni zakon o izročitvi bi namreč omogočil, da se osumljence izroči in se jim sodi na celinski Kitajski, piše BBC.
Demonstracije združile vse prebivalce Hongkonga
Na demonstracijah proti zakonu se je danes zbralo več stotisoč ljudi, kar predstavlja največje proteste od leta 2014 in Gibanja dežnikov, ki je na ulice prav tako privabil nekaj stotisoč protestnikov.
Med protestniki, ki na žgočem soncu demonstrirajo oblečeni v pretežno bela oblačila, so tako študentje, kot poslovneži, pravniki in pripadniki verskih skupin: "To je končna igra za Hongkong, vprašanje življenja in smrti. Zaradi tega sem tukaj," je za Reuters dejal 59-letni profesor Rocky Čang.
"Ne poslušajo volje in glasov ljudi," pa je za AFP dejal študent Ivan Wong. "Ta zakon ne bo vplival samo na ugled Hongkonga kot mednarodnega finančnega središča, ampak tudi na naš pravni sistem. To bo vplivalo na mojo prihodnost."
Voditeljica Hongkonga Carrie Lam sicer želi, da se dopolnila k zakonu sprejmejo do konca julija. Vlada trdi, da so v zakonu predvidene zaščite, ki bi onemogočile zlorabe pravnih vrzeli. Zaščite naj bi preprečile, da se Kitajski izroči osebe, ki bi jih preganjali na verski ali politični osnovi. O morebitni izročitvi bodo sicer presojali vsak primer posebej, zadnjo besedo pa naj bi imela hongkonška sodišča. Vlada je javnost skušala pomiriti tudi z nekaterimi dopolnili zakona, tako naj bi na primer izročali zgolj osebe, ki so osumljene zločinov, za katere je predvidena kazen več kot sedem let zapora.
A kritiki zakona trdijo, da bo s tem nekdanja britanska kolonija izpostavljena pomankljivemu kitajskemu pravnemu sistemu, ter da bo vodil k razgradnji avtonomije pravnega sistema Hongkonga. Prav tako trdijo, da bodo osumljenci na celinski Kitajski podvrženi nepravičnemu sojenju in celo mučenju.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.