Premier prosi poslance, naj podprejo varčevalne ukrepe

Grški parlament je zvečer začel razpravo o novem, med ljudmi nepriljubljenem svežnju varčevalnih ukrepov v višini 28 milijard evrov, katerih sprejetje je nujno, da bi Grčija dobila naslednji obrok 110 milijard evrov vrednega posojila EU in IMF. Poslance, ki bodo o ukrepih glasovali v sredo, sta že nagovorila grški premier in finančni minister.

"Vaši glasovi v sredo so edina možnost, da se ta država obdrži na lastnih nogah," je poslancem ob začetku parlamentarne razprave jasno sporočil premier George Papandreu. Kot jih je opozoril, bo potrditev predlaganih ukrepov končala negotovost, ki sedaj muči Grčijo.

Novi finančni minister Evangelos Venizelos je glede naslednjega, petega obroka lani odobrenega posojila EU in IMF, ki je vreden 12 milijard evrov in za izplačilo katerega mora parlament potrditi aktualni sveženj varčevalnih ukrepov, dejal, da bi ta Grčiji omogočal odplačilo zapadlih dolžniških obveznosti do sredine septembra. Brez njega naj bi sicer tej obubožani državi že v sredini prihodnjega meseca grozil bankrot.

Novi minister, ki je ta položaj prevzel šele 17. junija, je tudi poudaril, da želi Grčija najpozneje do konca poletja skleniti pogajanja z EU, Evropsko centralno banko in IMF o novem, dodatnem paketu mednarodne finančne pomoči. Dodaten paket pomoči naj bi bil vreden približno toliko, kot je bil lanski.

Obenem je Venizelos pozval opozicijske stranke, naj podprejo vlado v njenih pogajanjih z mednarodnimi upniki: "Pozivam Novo demokracijo in druge stranke, pridite, pogajajmo se skupaj. In potem ko se bomo pogajali, bomo prišli do boljšega rezultata, saj bo imel ta večjo nacionalno moč."

Vodja opozicijskih konservativcev Antonis Samaras se je doslej upiral velikemu pritisku s strani Evrope, da naj podpre najnovejše varčevalne ukrepe. Samaras sicer podpira varčevalne ukrepe in tudi prodajo dela državnega premoženja, a obenem meni, da je razmišljanje za varčevalnimi ukrepi napačno. Po njegovem bi bilo treba namreč zniževati in ne zviševati davčnih stopenj ter na ta način spodbuditi gospodarstvo.

Protesti se nadaljujejo

Predvidoma bodo poslanci o paketu ukrepov glasovali v sredo. Ukrepe bi sicer verjetno morali sprejeti, saj ima vladajoča premierjeva socialistična stranka Pasok v 300-članskem parlamentu tesno večino 155 poslancev.

Pred začetkom razprave v parlamentu je iz protesta proti varčevalnim ukrepom v grški prestolnici davi protestiralo okoli 300 privržencev komunističnega sindikata Pame. Protestniki so na znameniti atenski akropoli razvili velik transparent v grščini in angleščini z napisom "Ljudje imajo moč in se nikoli ne predajo. Organizirajmo protinapad".

Za torek so sindikati javnega in zasebnega sektorja napovedali začetek 48-urne splošne stavko proti varčevalnim ukrepom vlade. Sprejem varčevalnih ukrepov v višini 78 milijard evrov je nujen, da Grčija dobi naslednji obrok posojila in se s tem izogne bankrotu, ki ji sicer grozi že sredi julija. Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih, od česar območje evra prispeva 80 milijard, preostalo pa Mednarodni denarni sklad (IMF).

Grki naklonjeni ukrepom, a bi se še pogajali

Več kot polovica Grkov bi raje sprejela ostre pogoje, ki jih predvideva sveženj varčevalnih ukrepov, kot pa dovolila, da njihova država bankrotira, pa je pokazala anketa, ki jo je v nedeljo objavil socialistom naklonjeni časnik Etnos.

Večina vprašanih meni, da bi bilo treba varčevalne ukrepe, ki jih od Grčije zahtevata EU in IMF, sprejeti, a se o njih spet pogajati. A tudi v primeru, da se o njih ni mogoče pogajati, jih 57 odstotkov meni, da bi jih Grčija morala sprejeti. 22,7 odstotka vprašanih pa zavrača vsakršno sprejetje varčevalnih ukrepov, četudi država bankrotira.

Francoske banke pripravljene pomagati

Francoske banke so pripravljene sodelovati v paketu dodatne pomoči Grčiji in pristati na občutno refinanciranje grškega dolga, je danes povedal francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Banke naj bi tako 70 odstotkov prihodkov od zapadlih obveznic na različne načine spet investirale v Grčijo.

50 odstotkov prihodkov bodo vložile v nove obveznice z daljšo, 30-letno, zapadlostjo. Cena novega zadolževanja naj bi imela fiksni del, ki bo enak obrestni meri za nova posojila Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra, ter variabilni pribitek, ki bo vezan na rast grškega gospodarstva.
Preostalih 20 odstotkov pa bodo vložili v poseben sklad najbolj kakovostnih grških delnic, ki se bo obrestoval in bo služil kot zavarovanje za nova posojila Grčiji.

Sarkozy je prepričan, da bi tak model lahko služil kot vzorec tudi za ostale članice območja evra. "Našli smo sistem, ki bi bil nedvomno lahko zanimiv za vsako državo," meni francoski predsednik. Na sodelovanju zasebnih upnikov pri pomoči je vztrajala predvsem Nemčija.

Francoske banke so med največjimi imetniki grškega državnega dolga v Evropi, njihova izpostavljenost do grških državnih dolžniških vrednostnih papirjev pa znaša okoli 15 milijard evrov. Nemške banke so sicer bolj izpostavljene do grškega državnega dolga, je pa francoska celotna izpostavljenost do Grčije večja, saj igrajo francoske banke pomembnejšo vlogo v grškem finančnem sistemu. Banka Credit Agricole je tako lastnica banke Emporiki.