Vrhovni voditelj strmoglavljenega talibanskega režima v Afganistanu, mula Mohamed Omar, je po trditvah predstavnika afganistanske obveščevalne službe Nasratulaha Nasrata pobegnil iz Bagrama v južni provinci Helmand. Kot je še pojasnil Nasrat, je to ugotovila skupina, ki so jo poslali na območje, da bi se pogajala o predaji mule Omarja. Mula Omar naj bi iz pokrajine pobegnil na motornem kolesu. Za zdaj ni znano, kam naj bi se ta po novem zatekel. Pogajanja med lokalnimi plemenskimi voditelji in protalibanskimi poveljniki o predaji orožja in usodi mule Omarja so v mestu Laškarga, prestolnici Helmanda, potekala že od torka.
Kot je povedal Hadži Gulalai, vodja afganistanske obveščevalne službe v Kandaharju, so se talibanske sile iz okolice mesta Baghrana v pokrajini Helmand predale protitalibanskim silam. Potem ko so predali orožje, so jih pustili.
Afganistanski premier Hamid Karzaj je še enkrat zagotovil odločenost svoje vlade za prijetje mula Omarja: "Iščemo ga. Je kriminalec mednarodnega slovesa, če ga bodo ZDA želele, ga bomo izročili. Hkrati želim, da se vojna proti terorizmu nadaljuje. To smo afganistanskemu narodu tudi obljubili, seveda pa nočemo, da bi se znašli v navzkrižnem ognju med našimi silami in teroristi ali ameriškimi bombami in teroristi."
Medtem pa je afganistanski zunanji minister Abdulah Abdulah dejal, da je mula Omar, skupaj s še 1500 talibanskimi borci, obkoljen na goratem območju v osrednjem delu Afganistana in da bo več znano v prihodnjih dneh.
Novi ameriški mirovni odposlanec za Afganistan Zalmay Khalilzad je ob prihodu v Kabul dejal, da ZDA ne bodo prekinile bombardiranj afganistanskega ozemlja, vse dokler ne dosežejo postavljenih ciljev. Po njegovih podatkih ameriška kampanja uživa podporo lokalnih afganistanskih voditeljev.
"Ne maramo bombardirati, to počnemo z nejevoljo in veliko skrbi zaradi posledic in stroškov za civilno prebivalstvo. Hkrati vemo, da so ostanki talibanskega režima in teroristične mreže Al Kaida zelo nevarni," je o nadaljevanju kampanje dejal Khalilzad.
V Pakistanu ujeli enega izmed vodij Al Kaide
Enega pomembnejših članov teroristične organizacije Al Kaida, Ibn al-Šejk al-Libija, so ujele pakistanske oborožene sile in naj bi ga že predale Američanom. Al-Libi je doslej najvišji član Al Kaide v rokah ZDA. Al-Libi, ki izvira iz Libije, naj bi bil tesen sodelavec Abu Zubajdaha, visokega svetovalca vodje teroristov Osame bin Ladna. Odgovoren naj bi bil za paravojaško urjenje, med njegovimi učenci pa naj bi bil tudi Zacarias Moussaoui, ki mu bodo kot prvemu sodili v zvezi s terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra. Al-Libi je tudi eden od 12 vodilnih članov Al Kaide, ki jih je ameriški predsednik George Bush 26. septembra dal na seznam najbolj iskanih teroristov.
Različni podatki o nekdanjem veleposlaniku Zaifu
O usodi nekdanjega talibanskega veleposlanika v Islamabadu Abdula Salama Zaifa, ki so ga pred nekaj dnevi prijele pakistanske obveščevalne službe, krožijo različne informacije. Tako ameriški dnevnik Washington Post poroča, da ga bo Pakistan izročil ameriškim silam, o čemer naj bi bil že dosežen temeljni dogovor, usklajevali pa naj bi še podrobnosti o tem, kdaj, kje in kako naj bi Zaifa predali. Francoska tiskovna agencija AFP pa navaja trditve neimenovanega visokega predstavnika pakistanske vlade, češ da je Zaif "prostovoljno" odšel iz Pakistana. Omenjeni vir ne razkriva podrobnosti o tem, kam in kako naj bi odpotoval nekdanji predstavnik talibanov. Neki drugi vir pakistanske vlade je še dejal, da je Zaif umaknil prošnjo pakistanskim oblastem o dodelitvi političnega azila.
Italijanska tiskovna agencija Ansa pa poroča, da naj bi Zaifa odpeljali do afganistanske meje in ga izročili novim afganistanskim oblastem. Agencija pri tem navaja vire UNHCR v Pakistanu, ki potrjujejo poročanje pakistanskih medijev, da je vlada v Islamabadu že sprejela odločitev o tem. Ansa pa še poroča, da so ga prepeljali na skriven kraj v Pešavarju, kjer naj bi ga v zadnjih dveh dneh poleg pakistanskih obveščevalnih služb zasliševali tudi agenti ameriške FBI. Vprašanja naj bi se nanašala predvsem na sestavo organizacije Al Kaida, pa tudi usodo njenega voditelja Osame bin Ladna in talibanskega vrhovnega vodje, mule Mohameda Omarja.
Družina nekdanjega talibanskega veleposlanika je v četrtek sporočila, da so Zaifa z njegovega doma v Islamabadu odpeljali na zaslišanje vodilni predstavniki pakistanskih obveščevalnih služb.
Prva vojaška žrtev na ameriški strani
Ameriška tiskovna agencija AP pa poroča, da je bil ameriški vojak, ki je bil v petek ubit v zasedi na vzhodu Afganistana, pripadnik posebnih enot, t.i. zelenih baretk. V omenjeni zasedi je bil ranjen tudi pripadnik centralne obveščevalne agencije CIA. Gre za 31-letnega Teksačana, narednika Nathana Ross Chapmana, ki je vzdrževal zvezo z lokalnimi poveljniki. Ubit je bil z osebnim orožjem v zasedi blizu mesta Khost na vzhodu države, ranjeni pripadnik CIE pa bo predvidevanjih preživel. Kot trdi glavno poveljstvo ameriških sil gre za prvi primer v boju padlega ameriškega vojaka v Afganistanu, skupaj pa jih je doslej umrlo šest. V začetku decembra so ameriške oborožene sile pomotoma ubile tri svoje vojake, konec novembra pa je bil pri vstaji zapornikov v Mazar-i-Šarifu ubit agent CIA. Dva ameriška vojaka sta življenje izgubila že oktobra, ko je strmoglavil njun helikopter.
Incident, po trditvah general Franksa, poveljnika operacije v Afganistanu, ni povezan z bombardiranjem na tem področju. Šlo naj bi za oporišče Al Kaide, isto področje pa so Američani napadli že leta 1998 po terorističnih napadih na njihova veleposlaništva v Tanzaniji in Keniji. Po lokalnih virih je med napadi umrlo najmanj 32 ljudi. OZN pa je potrdil, da so ameriške bombe med napadom vasi Kalaje Nijazi prejšnji teden ubile 52 civilistov. Američani poudarjajo, da smrt njihovega vojaka, okoliščine dogodka še niso znane, kaže na to, kako pomembno in nevarno delo opravlja štiri tisoč ameriških vojakov v Afganistanu. Očitno pa je tudi po skoraj končani vojni Afganistan še vedno poln talibanskih oporišč, Američani so namreč trdno prepričani, da morajo nadaljevati z bombardiranjem.
Hustler v boju za svobodo govora
Na ameriških tleh pa se začenja drugačen boj - boj za svobodo govora. Larry Flint, založnik popularnega Hustlerja, zagovornik svobode govora in zato tudi star znanec sodišč, je proti ameriškemu obrambnemu ministrstvu vložil tožbo. Pentagon je namreč zavrnil prošnjo njegovih novinarjev za poročanje o spopadih iz Afganistana.
"Jasno je, da drugi mediji verjetno bolje poročajo iz te vojne, kot bi lahko mi. Ampak nihče od njih ne bi izstopil iz vrste in vložil take tožbe. Če zmagam jaz, zmagamo vsi. Prepričan pa sem tudi, da bomo, če dobimo dostop, poskrbeli za nenavaden pogled na to vojno. Mogoče "Dekleta Afganistana" ali kaj podobnega."
Moussaoui za televizijski prenos sojenja
Domnevni terorist Zacarias Moussaoui, ki mu bodo kot prvemu sodili v zvezi s terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra, je v petek podprl predlog zasebne televizijske postaje Court-TV, da bi njegov proces prenašali po televiziji. Kot so povedali njegovi odvetniki, Moussaoui meni, da bo le tako sojenje pravično. Moussaouija so njegovi odvetniki označili za nedolžnega, v primeru, da bo spoznan za krivega, pa mu grozi smrtna kazen. Izbor porotnikov bo potekal septembra, sojenje pa se bo začelo 14. oktobra.
