'Mučenje je postalo skoraj normalno, postalo je rutina'

Tri desetletja po tem, ko so Združeni narodi leta 1984 sprejeli prelomno konvencijo proti mučenju, Amnesty International (AI) v danes objavljenem poročilu opozarja, da je mučenje v svetu še vedno močno razširjeno ter spričo vojne proti terorizmu in poveličevanja v televizijskih serijah velja za skoraj normalno.

Z objavo poročila Mučenje v letu 2014: 30 let prelomljenih obljub, je ta mednarodna nevladna organizacija s sedežem v Londonu danes začela tudi novo globalno kampanjo Stop mučenju, s katero želi doseči končanje mučenja, ki je razširjeno kljub njegovi prepovedi v omenjeni konvenciji.

'Mučenje v mnogih predelih sveta kar cveti'

V poročilu AI obtožuje vlade po svetu, da so izdale svoje obveze, da bodo izkoreninile mučenje. Kot je opozoril generalni sekretar AI Salil Shetty ob začetku kampanje, mučenje zakonsko prepovedujejo, v praksi pa omogočajo. Opozoril je tudi, da mučenje ni le "živo in zdravo, ampak da v mnogih predelih sveta kar cveti".

"Medtem ko vse več vlad skuša upravičevati mučenje v imenu nacionalne varnosti, prihaja do erozije postopnega napredka, ki je bil dosežen na tem področju v zadnjih tridesetih letih," je še opozoril, piše na spletni strani AI Slovenija.

Mučenje prisotno v več kot polovici držav pogodbenic konvencije

V zadnjih petih letih je AI poročal o mučenju ali drugih oblikah slabega ravnanja v 141 državah, od katerih jih je 77 ratificiralo konvencijo proti mučenju. Od decembra 1984 je sicer konvencijo ratificiralo skupno 155 držav.

AI je letos v najmanj 79 državah, torej v več kot polovici držav pogodbenic konvencije, ugotovila, da še vedno prihaja do mučenja. Mučenje je AI ugotovila tudi v 32 državah, ki konvencije niso sprejele, a jih globalna prepoved mučenja kljub temu zavezuje.

Strah pred mučenjem

Ob tem je AI izvedla globalno anketo, v kateri je sodelovalo več kot 21.000 ljudi v 21 državah na vseh kontinentih, in ki je pokazala veliko razširjenost strahu pred mučenjem. Skoraj polovica vprašanih je povedala, da se boji mučenja v primeru pridržanja. Več kot 80 odstotkov pa jih želi močne zakone, ki bi jih varovali pred mučenjem.

Najbolj zaskrbljujoče pa je morda to, da več kot tretjina vprašanih meni, da je mučenje včasih potrebno in opravičljivo za pridobivanje informacij, ki bi lahko zaščitile javnost.

Mučenje normalen del nacionalne varnosti

"Mučenje je postalo skoraj normalno, postalo je rutina," je z obžalovanjem ugotovil Shetty na novinarski konferenci v Londonu.

"Od začetka t.i. vojne proti terorizmu je uporaba mučenja, še posebej v ZDA in na njenem območju vpliva, postala normalen del nacionalne varnosti," je dejal in kot primer navedel izvedbo atentatov.

Podpora mučenju se sicer po državah razlikuje - znaša od 74-odstotne podpore na Kitajskem in v Indiji do 12-odstotne v Grčiji in 15-odstotne v Argentini, še kaže globalna anketa GlobeScan.

V Veliki Britaniji, kjer je strah pred mučenjem najmanjši, kar 29 odstotkov vprašanih podpira mučenje. Po mnenju Kate Allen, direktorice AI za Veliko Britanijo, je podpora povezana s priljubljenostjo televizijskih vohunskih serij, še posebej nasilnih.

"Serije, kot so 24 ur in Domovina, poveličujejo mučenje, vendar pa obstaja velikanska razlika med predstavljanjem mučenja v teh serijah in mučenjem v mučilnih sobah s strani vladnih agentov," je poudarila.

Nevladna organizacija je ob tem še opozorila, da je zaradi policijske brutalnosti mučenje "del življenja" v Aziji in skoraj avtomatično izvajano v Siriji od začetka državljanske vojne, v več kot 30 državah na afriškem kontinentu pa mučenje še ni prepovedano.

Shetty je tudi izpostavil krutost do zapornikov v ZDA, kjer so zaprti v samicah brez svetlobe in "vztrajen neuspeh" evropskih držav, da bi preiskale domneve o sokrivdi pri mučenjih.

AI tako poziva vlade k uresničevanju zaščitnih mehanizmov za preprečevanje in kaznovanje mučenja - kot so primerni zdravniški pregledi, hiter dostop do odvetnikov, neodvisni pregledi mest pridržanj, neodvisne in učinkovite preiskave obtožb o mučenju, pregon osumljencev in ustrezne odškodnine za žrtve.