Morales v Mehiko, pravi, da se bo 'vrnil z več moči'

Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard je odločitev, da Moralesu podelijo politični azil, naznanil na novinarski konferenci, na kateri je dogodke v Boliviji označil za udar, saj da je bila v odstop Moralesa vpletena vojska. Kasneje je Ebrard potrdil, da se je Morales že vkrcal na mehiško vladno letalo.

Prvi domorodni predsednik Bolivije Morales je v nedeljo po pritisku vojske odstopil s položaja, potem ko so v državi izbruhnili protesti zaradi nepravilnosti na zadnjih volitvah, na katerih je Morales sumljivo zmagal že v prvem krogu. Morales je po navedbah volilne komisije na volitvah prejel 47,08 odstotka glasov podpore, njegov glavni tekmec pa 36,51 odstotka. S tem je osvojil več kot 40 odstotkov glasov in  tekmeca prehitel za 10 odstotnih točk, kar je pomenilo tesno zmago v prvem krogu in četrti predsedniški mandat, a številni so prepričani, da je šlo za "manipulacijo z voljo ljudi".

V ponedeljek je odstopil tudi poveljnik policije, general Yuri Calderon, ker policija ni bila sposobna ustaviti nemirov kljub Moralesovemu odstopu. Policisti so se v veliki meri enostavno umaknili pred protesti v svoje postaje oziroma kasarne, so se pa medtem že začeli vračati na ulice, poroča STA.

Vrhovni poveljnik bolivijskih oboroženih sil Williams Kaliman je svojim vojakom ukazal, naj pomagajo policiji, ki se je v ponedeljek marsikje spopadla z Moralesovimi podporniki. "Vojaško poveljstvo oboroženih sil je uredilo skupne operacije s policijo, da bi preprečili prelivanje krvi in spopade znotraj bolivijske družine," je v televizijskem nagovoru dejal Kaliman.

Za položaj predsednika se po odstopu Moralesa namerava potegovati opozicijska podpredsednica senata Jeanine Anez, ki je izrazila namero, da prevzame položaj predsednice senata, posledično pa bi lahko zaradi odstopov vseh visokih uradnikov države prevzela položaj predsednice države.

Poleg Moralesa sta odstopila tudi podpredsednik države in predsednik senata, ki je za podpredsednikom po ustavi na vrsti, da prevzame položaj predsednika. Anezova po poročanju bolivijskih medijev že obljublja, da bo potem kmalu razpisala nove volitve.

"Opozorilo za druge nezakonite režime"

Na padec Moralesove vladavine se je medtem odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki pravi, da je to znamenje za druge "nezakonite režime". "Ti dogodki pošiljajo močan signal nezakonitim režimom v Venezueli in Nikaragvi, da demokracija in ljudska volja na koncu vedno prevladata," pravi Trump.

Moralesovo vlado je kot nelegitimno označil tudi State Department, ki je hkrati Bolivijce pozvalo, naj ne uničijo veleposlaništva Venezuele v La Pazu. Med protesti proti Moralesu so namreč ljudje zavzeli veleposlaništvo Venezuele, saj režim predsednika Nicolasa Madura podpira Moralesa, Morales pa je podpiral Madura, ki se prav tako sooča s pozivi k odstopu, potem ko je zaradi popolnega gospodarskega zloma državo zapustilo že več milijonov ljudi.