Knez Rainier III. je umrl zaradi zdravstvenih težav s pljuči, srcem in ledvicami. Star je bil 81 let.
V skladu s tradicijo mora biti monaški knez pokopan sedem do devet dni po smrti. Kapela, v kateri leži, bo tri dni odprta, da se bodo preminulemu knezu lahko poklonili tudi njegovi rojaki. Rainier III. bo pokopan v monaški katedrali ob boku svoje soproge Grace Kelly, nekdanje hollywoodske zvezde, ki je umrla v avtomobilski nesreči 14. septembra 1982. V tej katedrali sta se sicer leta 1956 tudi poročila.
V znak žalovanja so danes zaprli vse igralnice v Monte Carlu, zaprte pa bodo tudi na dan pogreba.
Knez Rainier III. je mediteranski kneževini Monako vladal vse od leta 1949 in je bil tako najdlje vladajoči monarh v Evropi. Nasledil ga bo 47-letni princ Albert, ki je sicer že prevzel vse funkcije svojega očeta.
Odzivi državnikov ob smrti kneza
Na smrt monaškega kneza Rainierja so se danes odzvali številni državniki in organizacije. Britanska kraljica Elizabeta II. je poslala sožalje Rainierjevi družini. "Kraljica je užaloščena zaradi novice o smrti kneza Rainierja III.," je zapisano v sporočilu za javnost Buckinghamske palače. S smrtjo kneza Rainierja je britanska kraljica Elizabeta II., ki je na prestolu od leta 1952, postala evropski monarh z najdaljšim stažem.
Francoski predsednik Jacques Chirac je v odzivu na Rainierjevo smrt izrazil veliko žalost in dejal, da bo "pogum in boj proti bolezni" monaškega kneza "vzor za vse nas". Chirac je prestolonasledniku Albertu, ki je s smrtjo kneza Rainierja de facto postal vladar, zagotovil francosko prijateljstvo. V Franciji so v znak žalovanja zastave spustili na pol droga.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je izrazil žalost ob današnji smrti monaškega kneza Rainiera ter njegovemu sinu in nasledniku princu Albertu zaželel poguma.
Sožalne brzojavke so princu Albertu poslali tudi predstavniki Evropske komisije in Vatikana. Ruski predsednik Vladimir Putin pa se je monaškega kneza spomnil kot hrabrega borca za osvoboditev Evrope med drugo svetovno vojno ter modrega voditelja, ki je veliko naredil za "sijaj Monaka".
Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis je izrazil sožalje članom Rainierjeve družine in prebivalcem Monaka ter dejal, da je bil pokojni knez dolgoletni prijatelj in veliki državnik. "V svojem dolgem mandatu je knezu uspelo, da je edinstvenost Monaka na odprt način združil s preostalo Evropo," je dejal Davis. Monako je postal član SE leta 2004.
Življenjepis kneza Rainierja
Monaški knez Rainier, sin kneginje Charlotte Monaške in kneza Pierra de Polignaca, ki je postal Grimaldi z odlokom 18. marca 1920, se je rodil 31. maja 1923. Prestol je uradno zasedel 19. novembra 1949, ko je nasledil svojega starega očeta, kneza Louisa II., ki je umrl nekaj mesecev prej in katerega hči, princesa Charlotte, se je odrekla prestolu. V zakonu so se mu rodili trije otroci: poleg princese Caroline, rojene leta 1957, še princ naslednik Albert, rojen leta 1958, in princesa Stephanie, rojena leta 1965.
Monaški knez Rainier III., ki je vladal več kot 55 let, je kneževino povsem preoblikoval, kar mu je prineslo sloves "graditelja". Njegovo življenje so zaznamovali sreča in žalost. Leta 1956 se je poročil z znano filmsko igralko Grace Kelly, ki je tragično umrla v prometni nesreči leta 1982, leta 1990 pa se je z dirkalnim čolnom smrtno ponesrečil mož starejše hčerke Caroline, Stefano Casiraghi.
Knez Rainier III. se je izobraževal v Veliki Britaniji, Švici in Franciji, najprej na jugu v Montpellieru, nato pa v Parizu, kjer je študiral politične vede. Leta 1962 je razglasil novo ustavo, na podlagi katere je utrdil ločitev izvršne, zakonodajne in sodne oblasti. Zakonodajno oblast si od tedaj delita knez in nacionalni svet, 24-članska skupščina, katere člane volijo na neposrednih volitvah.
Po prihodu na prestol je Rainier z velikimi deli močno spremenil podobo svojega malega kraljestva. V 50-ih letih svoje vladavine ga je tako povečal kar za 20 odstotkov. Na morju je pridobil 34 hektarjev ozemlja, vendar obenem skrbel tudi za zaščito morja.
Vzporedno je kneževina doživljala gospodarski in finančni razvoj, razvoj na področju kulture, glasbe in literature, saj je bil knez ustanovitelj podeljevanja raznih nagrad. Leta 1974 je ustanovi tudi mednarodni cirkuški festival, enega najbolj znanih na svetu.
Monako - žepna kneževina ob Azurni obali
Kneževina Monako je za Vatikanom druga najmanjša država na svetu, ki jo že več kot sedem stoletij, od leta 1297, vodi dinastija Grimaldi. Monako je parlamentarna dedna monarhija, ki bi v primeru izumrtja dinastije Grimaldi postala del Francije. S Francijo jo veže carinska unija, ta država pa Monaku zagotavlja tudi obrambo, saj kneževina nima svoje vojske.
Monako ima 32.000 prebivalcev, vendar je državljanov Monaka le dobrih 5.000, saj je pridobitev državljanstva zelo težavna. Med drugimi prebivalci je največ državljanov Francije in Italije. Uradni jezik je francoski, v javnosti pa se uveljavlja tudi monaško narečje, ki je mešanica francoščine in italijanščine.
Kljub svoji majhnosti - obsega le slaba dva kvadratna kilometra površine - je Monako ena najbogatejših držav na svetu, kjer BDP na prebivalca znaša okoli 27.000 ameriških dolarjev. Glavni vir dohodka je bila sprva igralnica v Monte Carlu, v zadnjih desetletjih pa se je kneževina razvila v močno mednarodno finančno in poslovno središče. Denarna enota je evro.
Monako je vse od leta 1869 veljal za davčni paradiž za bogataše. Evropska unija je sicer decembra lani z Monakom, Liechtensteinom in San Marinom sklenila sporazume o obdavčitvi prihrankov. Z njimi se omenjene tri države zavezujejo, da bodo uvedle davek na dohodek iz obresti z varčevalnih računov, katerih lastniki so državljani EU.
Že pred smrtjo kneza Rainiera je vodenje kneževine prevzel njegov sin, 47-letni princ Albert. Ta pa ni poročen in nima otrok, kar je v Monaku povzročilo tolikšno zaskrbljenost, da so leta 2002 spremenili ustavo in tako omogočili nadaljevanje dinastije prek sester ali bratov oziroma njihovih potomcev. Albertovi sestri Carolina in Stephanie imata obe otroke.
Kneževina Monako je od leta 1993 članica Združenih narodov.
