Močna potresa, manjši cunamiji

Območje med Vanuatujem in Salomonovimi otoki sta stresla silovita potresa z močjo 7,8 in 7,3 stopnje po Richterjevi lestvici. Med prebivalci sta sprožila val panike. Številni otočani so v strahu, da bodo že drugič v slabih dveh tednih morili cunamiji, zbežali v višje ležeča območja. Popotresni valovi so sicer res nastali, a so bili visoki le 10 centimetrov.

Sicer pa so takoj po potresih pred cunamiji opozarjali v celotnem južnem Pacifiku, vključno z Avstralijo, Novo Zelandijo, Indonezijo in Filipini.

Potresi se kar vrstijo

Le nekaj trenutkov, preden sta potresa pognala prej omenjene otočane v beg, so močno tresenje tal zabeležili na jugovzhodu Filipinov, tla pa se niso umirila niti ob Sumatri, kjer je močan potres minuli teden zahteval najmanj 700, najbrž pa celo do 3000 žrtev. Konec septembra pa so se tla stresla na Samoi, cunamiji, ki so se sprožili, pa so po zadnjih podatkih ubili več kot 220 ljudi.

Seizmologi se sprašujejo, ali so potresi povezani, čeprav so take trditve doslej zavračali. Mike Sandiford z univerze v Melbournu je poudaril, da je tako pogosto in tako močno tresenje tal nenavadno in da lahko popotresne sunke pričakujejo še tedne. "Na vsej zemeljski obli vsako leto zabeležimo le kakšnih deset tako močnih potresov," je poudaril.

Razložil je tudi, da se avstralska tektonska plošča, ki je povzročila te potrese, premika najhitreje od vseh. Vsako leto se premakne za 91 milimetrov proti severu. "Vsi ti potresi so povezani z dejstvom, da živimo na dinamični in hitro se premikajoči plošči," je dodal Sandiford "Doslej bi prevladalo prepričanje, da potresi na Samoi, Sumatri in Vanuatuju niso povezani, saj so preveč daleč narazen, in da je to zgolj naključje. A gotovo je alarmantno, da jih je toliko v tako kratkem času," je zaključil.