Iranski predsednik Mahumud Ahmadinedžad je v Teheranu na konferenci o varnosti v Iraku islamski svet pozval, naj pomaga tej državi. "Irak je eden največjih izzivov za islamski svet. Ta naj Iraku pomaga pri vzpostavljanju miru, varnosti in stabilnosti," je dejal Ahmadinedžad.

"Stabilnost v Iraku bo odvzela moč izgovorom tujih sil, da bi še naprej ostale v državi," je na konferenci, ki se je udeležujejo predstavniki Jordanije, Kuvajta, Savdske Arabije, Sirije, Turčije, Egipta ter predstavniki Arabske lige in Organizacije islamske konference, dejal Ahmadinedžad.
V govoru se je iranski predsednik dotaknil tudi bližnjevzhodne krize in pozval islamske države, naj se mobilizirajo proti Izraelu in "opravijo s sionističnim režimom". "Temeljni problem v islamskem svetu je obstoj sionističnega režima in islamski svet in regija se morata mobilizirati in rešiti ta problem," je dejal Ahmadinedžad.
Ahmadinedžad je bil uvodni govornik konference, ki se bo sklenila v nedeljo. Osrednja tema konference je sodelovanje Iraka in njegovih sosednjih držav za dosego stabilnosti v državi.
Preiskava o poboju ameriških sil v Iraku neupešna
Ameriški generalpolkovnik Peter Chiarelli, ki je drugi poveljnik ameriških sil v Iraku, je namreč ugotovil, da poveljnika Richard Huck in Colonel Stephen Davis nista uspela raziskati protislovij in netočnosti v začetnem poročilu o dogodku, piše ameriška izdaja časnika New York Times.

Chiarelli ugotavlja, da so "nekateri častniki zanemarili svoje dolžnosti", navaja časnik, ki se sklicuje na neimenovane predstavnike ameriške vojske. Ti ob tem niso navedli konkretnih imen oziroma koliko častnikov naj bi bilo poleg Hucka in Davisa izključenih iz preiskave.
Preden bodo ugotovitve Chiarellija posredovane javnosti, se bo z njimi najprej seznanil poveljnik ameriških sil v Iraku, general George Casey, v prihodnjih dneh pa tudi ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld.
Kaj se je zgodilo?
Poboj 24 civilistov v Haditi novembra 2005 je eden od številnih črnih madežev v delovanju ameriških sil v Iraku. Vpleteni marinci so sprva trdili, da so jih po eksploziji obcestne bombe, v kateri je umrl eden od njih, napadli še uporniki in v navzkrižnem ognju naj bi umrlo 15 civilistov. Prva preiskava dogodka je bila s tem končana.
Nato pa je v javnost prišel videoposnetek mrtvih civilistov, žensk in otrok v pižamah ter izpovedi prič, ki so dogodke opisale drugače. Po eksploziji bombe naj bi marinci najprej pobili civiliste v bližnjem taksiju, nato pa vdrli v dve hiši in pobili vse stanovalce. Preiskavo o dogodku je napovedala tudi iraška vlada.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.