Nemški časnik Der Spiegel je objavil intervju z Rasimom Ljajićem, predsednikom srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem. Ljajić je povedal, da se je Ratko Mladić od junija 2002 do konca leta 2005 skrival v treh vojaških objektih in v različnih beograjskih stanovanjih. “Na žalost smo to izvedeli šele kasneje,“ je povedal Ljajić.
Na pomislek, da vojaški objekti in stanovanja ne morejo ostati skriti, je Ljajić potrdil, da so za vojaška skrivališča vedeli mnogi, vendar so se bali številnih groženj, zato so raje molčali. Ljajić je dodal, da je bilo o Mladićevem skrivanju po beograjskih stanovanjih malo znanega, še posebej, ker ga do leta 2000 sploh niso resno iskali.
Po padcu Miloševićevega režima naj bi se Mladić začel skrivati v vojaških objektih, vendar ga ni po Ljajićem mnenju nihče izdal, ker je bila v ozadju grožnja, da bo v primeru njegovega prijetja prišlo do spopadov med vojsko in policijo.
“Za Srbijo, Mladića in njegovo družino bi bilo najboljše, da se končno prostovoljno preda,“ je v intervjuju še dejal Ljajić, ki je napovedal, da bo Srbija nadaljevala z aktivnim iskanjem nekdanjega vojaškega voditelja bosanskih Srbov in najbolj iskanega haaškega obtoženca.
Mnogi potrdili sporazum Holbrooke-Karadžić
Ljajić je zatrdil, da tuje obveščevalne službe niso sodelovale pri ujetju Radovana Karadžića. Poslali so jim sicer fotorobote, kako naj bi bila videti Karadžić in Mladić, vendar se je izkazalo, da je imel skrivajoči se Karadžić popolnoma drugačen videz.
Predsednik srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem je komentiral tudi domnevni sporazum med Richardom Holbrookom in Radovanom Karadžićem. Slednji trdi, da mu je bilo leta 1996 obljubljeno, da ne bo kaznovan, če se umakne iz politike. Ljajić je povedal, da so mnoge priče, s katerim so se pogovarjali, potrdile sporazum, vendar dokazov zanj niso nikoli našli.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.