'Mirni protesti v Prištini'

Približno tisoč privržencev gibanja Samoodločba se je mirno razšlo po protestnem shodu v središču kosovske prestolnice, ki je enako kot protest 3. marca minil brez incidentov. Vodja gibanja Aljbin Kurti, ki je od 10. februarja v priporu zaradi krvavih nemirov, v katere se je sprevrgel takratni njegov shod, je v pismu udeležencem današnjega protesta sporočil, da kosovske oblasti nikoli ne bodo rekle ne mednarodnim pogajalcem o statusu Kosova.

Sedeže civilne in vojaške misije na Kosovu (UNMIK in KFOR) ter kosovske vlade in skupščine, mimo katerih so se sprehodili protestniki, so tudi danes varovali kordoni posebnih policijskih enot za preprečevanje demonstracij, vendar po poročanju tujih agencij ni bilo nobenega incidenta.
Od februarskih neredov, v katere se je sprevrgel takratni shod privržencev Samoodločbe, se sicer zmanjšuje število udeležencev protestnih shodov Kurtijevega gibanja. 10. februarja jih je bilo več kot 3000, 3. marca pol manj, danes pa približno 1000

Protestni shod gibanja Samoodločba že tretjič na ta način izpričuje nasprotovanje predlogu o prihodnjem statusu Kosova, ki ga je pripravil posebni odposlanec ZN Martti Ahtisaari. Kot je gibanje napovedovalo, je eden od ciljev shoda tudi osvoboditev njegovega voditelja, 32-letnega Aljbina Kurtija, ki je v priporu od 10. februarja zaradi krvavih neredov, v katere se je sprevrgel takratni protestni shod.

Prejšnji protestni shod, ki ga je Samoodločba priredila 3. marca, je minil brez incidentov. Med številnimi dosedanjimi protesti, ki jih Kurtijevo gibanja prireja od leta 2005, so bile do zdaj najbolj odmevne demonstracije 10. februarja, saj so se sprevrgle v krvave nerede, med katerimi sta življenje izgubila dva udeleženca, približno 80 pa je bilo ranjenih.

Na današnjem shodu se je zbralo trenutno več sto privržencev Samoodločbe, ki so začeli protestni pohod po osrednjih ulicah Prištine, kjer vzklikajo kratico že pred leti razpuščene Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Koloni Kurtijevih privržencev se pridružujejo tudi številni prebivalci Prištine in kordoni posebnih policijskih enot za preprečevanje demonstracij varujejo sedeže misije ZN na Kosovu (UNMIK) ter kosovske vlade in skupščine.

Policija je med februarskimi neredi priprla 14 oseb, vključno s Kurtijem, dva dni pozneje pa so lokalne oblasti štiri obsodile na 40, enega pa na 15 dni zapora. Prištinsko sodišče je Kurtiju odredilo najprej 30, nato pa 60 dni pripora, in kot so poročali lokalni mediji, tožilstvo pripravlja obtožnico, ki naj bi ga bremenila štirih kaznivih dejanj.

Kurti je pred devetimi dnevi začel gladovno stavko, danes pa jo je prekinil, ker naj bi oblasti izpolnile vse njegove zahteve. Kot so poročali lokalni mediji, je Kurti načrtno gladoval zato, ker naj bi hrana, ki jo je dobival v priporu v Peči, vsebovala živila iz Srbije, njegovo gibanje pa se že dlje časa za bojkot vsega srbskega blaga. Gibanje, ki se v izvirniku imenuje Vetvendosje, je svojo dejavnost okrepilo v zadnjih treh letih, ko je pred sedežema UNMIK in vojaške misije KFOR v Prištini priredilo vrsto protestnih shodov. Gibanje šteje obe misiji za "okupatorski". Vseskozi je nasprotovalo pogajanjem o Beograda in Prištine na Dunaju, pozneje pa tudi Ahtisaarijevemu predlogu za status Kosova.

Kurti, ki je 24. marca napolnil 32 let, je nekdanji vodja prištinskih študentov iz časov pred vojno, ko so na Kosovu prirejali množične demonstracije proti režimu v Beogradu. Pozornost širše javnosti je ponovno vzbudil, ko so ga srbske oblasti aprila 1999 aretirale in ga kot pripadnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK) obsodile na 15 let zapora. Na prostost so ga izpustile decembra 2001, ko se je vrnil na Kosovo.