Merklova Schulza (in populiste) postavila na realna tla, njena stranka z veliko prednostjo slavila na pomembnih volitvah

Med poraženci je tudi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AFD), ki je dobila "komaj" 5,9 odstotka. Še slabše pa so jo odnesli Zeleni, ki se jim s 4,5 odstotka - tako kot liberalcem (FDP) s 3,0 odstotka - ni uspelo preseči 5-odstotnega volilnega praga za vstop v deželni parlament. Iz njega je izpadla tudi Piratska stranka.

Volitve so pomenile pomembno napoved rezultatov parlamentarnih volitev na zvezni ravni letošnjo jesen. Čeprav so pred volitvami ankete kazale dokaj izenačeno sliko med CDU in SPD, pa je razlika na koncu precejšnja. SPD tako očitno ni uspelo unovčiti priljubljenosti njihovega kanclerskega kandidata Martina Schulza. Ta naj bi po nekaterih anketah, ki so jih objavljali nemški mediji, užival podporo, ki bi mu omogočala, da jeseni ogrozi kanclerski položaj Merklove. A tokrat "efekt Schulz" ni deloval. Medtem ko jih v SPD čaka analiza, ki bo pokazala, kaj se je zgodilo, v CDU menijo, da se je enostavno izkazalo, da nekdanji evrokrat Schulz "navdušuje le uradnike SPD", njegova priljubljenost pa da so v resnici mokre sanje stranke.

Ko se bodo komentarji po volitvah nekoliko ohladili, je sicer pričakovati, da bosta prav CDU in SPD še naprej koalicijski partnerici z tej zvezni deželi. V CDU pa še tudi ne bi smeli nazdravljati pred jesenjo, posarska CDU naj bi namreč tokrat veliko glasov dobila ne zaradi politike na nacionalni ravni, ampak zaradi priljubljenosti predsednice deželne vlade Annegret Kramp-Karrenbauer, ki deželo vodi od leta 2011.

Super volilno leto v Nemčiji se bo zdaj nadaljevalo maja v Schleswig-Holsteinu in Severnem Porenju-Vestfaliji, veliki zaključek pa bodo zvezne parlamentarne volitve 24. septembra.