Merklova Plenkovića povprašala o nerešenem vprašanju s Slovenijo

Nemška kanclerka Angela Merkel je sprejela hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je v ponedeljek začel dvodnevni delovni obisk v Nemčiji. Pogovarjala sta se predvsem o krepitvi odnosov med Nemčijo in Hrvaško, govorila pa sta tudi o odnosih Hrvaške s sosedami, med drugim o sporu o meji s Slovenijo.

Hrvaška kot članica EU ima pomembno vlogo na jugovzhodu Evrope. Vemo, da je kljub berlinskemu procesu in majskemu vrhu EU in držav Zahodnega Balkana v Sofiji stanje v hrvaški soseščini "precej zapleteno", je dejala Merklova na novinarski konferenci po srečanju s Plenkovićem, ki jo je v živo predvajalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1. Potrdila je, da sta se s Plenkovićem pogovarjala o možnostih za rešitev sporov, ki jih ima Hrvaška s Slovenijo, BiH in ostalimi državami v soseščini.

Kaj točno je bilo izrečenega o slovensko-hrvaškem sporu, ni jasno, je pa znano, da se Nemčija in njena kanclerka zavzemata za dosledno implementacijo arbitražne razsodbe. Za razliko od Evropske komisije, ki je ostala le pri načelni podpori, medtem ko za tožbo proti južni sosedi ni želela niti slišati. Tako je kratka omemba Slovenija za domač politični vrh pozitivna in pričakovana gesta, državnice, ki razume, kako pomembna z regijo je arbitražna rešitev meddržavnega mejnega spora, so poročali v oddaji 24UR.

Nemška kanclerka je v luči hrvaške pridružitve območju schengna poudarila, da hrvaška policija odlično opravlja delo na zunanji meji EU ter da je na tem področju napredovala. Kot je dejala, podpira priključitev Zagreba schengenskemu območju.

Plenković je dejal, da Hrvaška načrtuje vstop v schengen do leta 2020, ko bo prevzela predsedovanje v EU, a bo to odvisno od ocene Bruslja, ali je Zagreb izpolnil vse pogoje za uveljavitev schengenskih pravil na vzhodnih mejah.

Kot drugi hrvaški strateški cilj v EU je izpostavil vstop v območje evra. Pričakuje, da bodo skupno evropsko valuto uvedli v mandatu naslednje hrvaške vlade, ki se bo predvidoma začel konec leta 2020.

Novinarje so zanimala stališča Merklove in Plenkovića do poskusa dogovora med Srbijo in Kosovom o spremembi meje. Merklova je odgovorila, da se je o tem pogovarjala tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ter ocenila, da je treba biti pri spreminjanju državnih meja previden, da ne bi sprožili sporov pri razmejitvi drugih držav.

Plenković je izpostavil, da Hrvaška ne bo stala v prvi vrsti tistih, ki podpirajo spremembe meja, ker bi se te lahko odražale "nekje drugje". Ponovil je stališče Zagreba, da je treba spoštovati dediščino Badinterjeve komisije.

Merklova in Plenković sta večkrat poudarila, da imata Nemčija in Hrvaška odlične dvostranske odnose, ki jih nameravajo okrepiti s sprejetjem akcijskega načrta za sodelovanje na desetih področjih, kot so zunanja in evropska politika, energetika, kultura, parlamentarno sodelovanje ... Izrazila sta pričakovanje, da bosta zunanja ministra akcijski načrt podpisala v prihodnjih mesecih.

Ocenila sta tudi, da bi lahko gospodarsko sodelovanje še okrepili. Plenković je dejal, da je Nemčija prvi hrvaški zunanjetrgovinski partner s 5,2 milijarde evrov blagovne menjava v lanskem letu. Nemčija je tudi med največjimi vlagatelji na Hrvaškem, saj je v 25 letih tja vložila 3,1 milijarde evrov, na Hrvaškem pa vsako leto obišče tudi več kot dva milijona nemških turistov.