FOTO in VIDEO: Med uničevanjem 'Džungle' izbruhnili spopadi med migranti in policijo

Potem ko so se načelniki policij držav na balkanski poti dogovorili, da čez svoje ozemlje dovolijo le še do okoli 580 migrantom na dan, je v Grčiji obtičalo že 22.000 beguncev in migrantov.

Po incidentu je zdravniško pomoč poiskalo najmanj 30 ljudi, med njimi večje število otrok, aretiran ni bil nihče. Grška policija se je v dogajanju držala ob strani. Makedonska policija pa je sporočila, da je bil v incidentu ranjen en makedonski policist, ki so ga zaradi poškodb sprejeli v bolnišnico.

Po navedbah grške policije je minulo noč pot proti severu skozi Makedonijo lahko nadaljevalo 305 ljudi. Od 4. ure zjutraj je meja zaprta. Makedonske oblasti so mejo zaprle s pojasnilom, da v begunskem centru v Gevgeliji ni več prostih kapacitet, migrantov pa ne morejo napotiti niti v center Tabanovce, ki je prepoln Afganistancev, ki sta jih vrnili Hrvaška in Srbija.

Ob grško-makedonski meji je sicer v prenapolnjenem taborišču po zadnjih poročilih okoli 7.000 migrantov. Taborišče, ki ga je v obmejni vasi Idomeni postavila Grčija, pa je namenjeno 2.000 ljudem. Migranti so se začeli na območju kopičiti potem, ko so države na t. i. balkanski poti začele omejevati sprejem migrantov in beguncev. Grčija je opozorila, da bi se lahko število ujetih na meji do prihodnjega meseca povzpelo na 70.000.

Ivanov: Balkanska pot se bo zaprla, ko bo dosežena avstrijska omejitev

Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je danes v pogovoru za Spiegel Online branil odločitev makedonske vlade glede omejitve za begunce na makedonsko-grški meji, saj da mora "v času krize vsaka država najti svoje rešitve".

Na vprašanje, kdaj se bo balkanska pot zaprla, je odgovoril: "To se bo zgodilo, ko bo Avstrija dosegla svojo omejitev 37.500 beguncev v tem letu." Ob tem je poudaril, da "zdaj potrebujemo politično rešitev". "Kmalu bo prepozno. Avstrijska omejitev bo dosežena."

"Ko bodo posamezne države na severu zaprle svoje meje, bomo to naredili tudi mi. Razumeti morate, da se razmere spreminjajo ne samo iz dneva v dan, temveč iz ure v uro," je opozoril. Kritičen je bil do neukrepanja EU. "Ne moremo čakati, da Bruselj sprejme odločitve. Sprejeli smo svoje odločitve. Če bi čakali na smernice EU, bi bila Makedonija preplavljena z begunci."

Merklova zagovarja politiko odprte meje

Nemška kanclerka Angela Merkel se je v nedeljo zvečer na nemški javni televiziji ARD zavzela, da Evropska unija ne sme dopustiti, da bi Grčija zaradi begunske krize zdrsnila v kaos, ko bi se zaprle meje za begunce.

"Res verjamete, da bi države z evrom, ki so se lani tako borile, da Grčija ostane v evrskem območju, mi pa smo bili najstrožji, zdaj, leto dni kasneje, lahko dopustile, da bi zdrsnila v kaos?" je dejala.

Bila je kritična do potez Avstrije in balkanskih držav, ki so uvedle dnevne kvote za sprejem migrantov, zaradi česar so se ti začeli kopičiti v Grčiji. "Kar se je zgodilo, je natanko to, česar smo se bali, da bo država zdaj ostala sama s svojimi problemi. Tega pa ne smemo dopustiti," je še poudarila.

Povedala je tudi, da nima "plana B", ter zavrnila možnost omejevanja priseljevanja v Nemčijo. Zagovarjala je svojo odločitev za odprtje nemške meje za migrante, čeprav je zaradi tega njena priljubljenost močno upadla.

Nemce je pozvala k potrpežljivosti. Kot je poudarila, gre tudi za ugled Nemčije v svetu. "To je ena od pomembnih stopenj v naši zgodovini," je dodala. Ob tem je še dejala, da sta njeni prioriteti v luči begunske krize ohraniti Evropo in izkazati humanitarnost.

Lani je v Nemčiji za azil zaprosilo več kot milijon ljudi, kar je v njeni koaliciji sprožilo precej nasprotovanj.

Nujna skupna rešitev

Merklova je partnerje v Evropi pozvala k nujni skupni rešitvi, za kar namerava zastaviti vse svoje sile. "Moja prekleta obveza in dolžnost je, da ta Evropa najde skupno pot. K temu sodi tudi rešitev vzrokov za begunsko krizo, predvsem v Siriji," je še dejala. Priznala je, da se zdi, da vse poteka počasi, a to je po njeni oceni edina pok k trajni rešitvi.

Nemška kanclerka je tudi izključila možnost, da bi osebno prevzela posledice, če bo propadel vrh EU-Turčija, ki je napovedan za 7. marec. Dodala je, da bo še naprej delala na svojih rešitvah, saj je naslednji vrh tako napovedan za 17. in 18. marec.

Avstrija kritike zavrača

Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil pa je kritike glede avstrijske politike do begunske krize zavrnil. "Nemčija očitno želi, da bi za begunce ponovno odprli balkansko pot. Avstrija bi s tem postala čakalnica za sto tisoče beguncev - tega Avstrija ne more in ne sme sprejeti," je dejal.

Ob tem je poudaril, da je Avstrija lani sprejela 90.000 prosilcev za azil, kar je na prebivalca več kot Nemčija. V prihodnjih letih namerava Avstrija po njegovih besedah skupno sprejeti 217.000 beguncev, vključno z že omejenimi 90.000.

Doskozil je še pojasnil, da Nemčija formalno ni določila zgornje meje, vendar pa že več mesecev vztraja pri dnevnih kvotah in "ima trenutno zelo veliko korist od ukrepov na meji, ki jih izvajajo Avstrija in države na balkanski poti". Zaradi nemških dnevnih kvot je Avstrija po njegovih besedah postala "čakalnica prosilcev za azil za vso Evropo".

"Če sosednja država meni, da ni zgornje meje, potem naj Nemčija begunce pripelje v državo neposredno iz Grčije. Evropska rešitev namreč ne pomeni, da odpremo balkansko pot in vse begunce neovirano pošljemo do srednje Evrope. Evropska rešitev pomeni: registracijo, razdelitev in vračanje beguncev na zunanje meje EU," je še dejal Doskozil.

Tudi notranja ministrica Johanna Mikl Leitner je nemške kritike označila za absurdne. Kot je poudarila, je Nemčija decembra lani prva uvedla dnevne kvote za sprejem migrantov in s tem povzročila "obsežen zastoj" v Avstriji. Avstrija je morala zaradi tega neko krajše obdobje po več dni dodatno skrbeti za do 18.000 ljudi, ki so bili sicer namenjeni v Nemčijo, pa zaradi tega v Evropi ni bilo nobenega vika in krika, je pripomnila in nadaljevala, da "mi samo zaviramo naprej - in to med drugim delamo tudi za Nemčijo". "Vse kaže, da nekateri vidijo rešitev v tem, da bi se vsi zbirali v Avstriji," je še izpostavila in ponovila, da Avstrija tudi sedaj sprejme več beguncev kot večina ostalih držav.

Orban: Grožnje z odtegnitvijo evropskih sredstev zaradi odnosa do begunske problematike nesprejemljive

Madžarski premier Viktor Orban je na srečanju z madžarskimi diplomati v Budimpešti ocenil, da so bili odnosi s Slovenijo v preteklosti zanemarjeni, obstajajo pa veliki upi za dobro sodelovanje v prihodnosti. 

Poudaril je, da si mora Madžarska prizadevati predvsem za dobre odnose z Avstrijo in dodal, da si, ne glede na to, kako neotesane so izjave avstrijskega vodstva, raje prizadeva govoriti avstrijskemu ljudstvu kot pa kanclerju in zavrača nevljudnost do avstrijskega ljudstva. 

Dodal je, da so grožnje z odtegnitvijo evropskih sredstev srednjeevropskim državam zaradi odnosa do begunske problematike nesprejemljive. Za zmanjšanje sredstev EU državam, ki niso pripravljene sprejeti prosilcev za azil, se je prejšnji teden zavzel italijanski premier Matteo Renzi, pri čemer je imel v mislih Višegrajsko četverico, v kateri so poleg Madžarske še Poljska, Slovaška in Češka.

'Zapiranje meja beguncem krutost in iluzija'

V Ženevi se je medtem danes začelo spomladansko zasedanje Sveta ZN za človekove pravice. To je prvo zasedanje, na katerem Slovenija sodeluje kot njegova članica v obdobju 2016-2018.

Prvi mož sveta ZN Zeid Raad al Husein je ob odprtju kritiziral zapiranje meja za begunce kot nehumano in tudi nerealno. "Da še naprej gradimo vse višje zidove naproti trpljenju teh obupanih ljudi je kruto dejanje in iluzija," je poudaril pred zunanjimi ministri in diplomati držav članic Sveta za človekove pravice.

Ravnanje držav - njegove besede so očitno letele na države na t. i. balkanski migrantski poti - je označil kot "dirko proti dnu", ki ustvarja "nevzdržen pritisk na države, ki mejijo na konflikt, ki se s to nalogo ne morejo več soočati same".

V sosedah Sirije je skupaj ujetih že 4,7 milijona ljudi, ki so tja pribežali pred vojno, medtem ko je Evropo lani dosegel "le" dober milijon beguncev in migrantov.

Migracije so temeljno dejstvo človeške zgodovine, je še izpostavil in opozoril, da na obleganih območjih v Siriji v obupnih razmerah živi 480.000 ljudi, nekateri od njih že leta, in da jih je morda že "na tisoče" umrlo od lakote. "Namerno stradanje ljudi je nedvoumno prepovedano kot sredstvo vojne. Posledično to velja tudi za obleganja, ki civiliste prikrajšajo za osnovne dobrine, kot je hrana," je dejal.

Sirija - kjer sicer od sobote velja prva pomembnejša prekinitev ognja, odkar se je pred petimi leti tam začela vojna, ki je terjala že več kot 270.000 življenj - je bila prizorišče "šokantnih" kršitev človekovih pravic. "Soseske, šole in prenapolnjene tržnice so bile tarča na desettisoče zračnih napadov, na tisoče bomb v sodih je bilo s helikopterjev odvrženih na ulice in domove," je še nadaljeval in spomnil tudi na namerno napadanje zdravstvenih delavcev in bolnišnic.

V Calaisu začeli uničevati del migrantskega tabora

Francoske oblasti so danes z buldožerji začele uničevati del migrantskega tabora v Calaisu, imenovanega Džungla.

Okoli 20 delavcev je taborišče začelo uničevati ob močni navzočnosti policije. Rušenje je sprva potekalo mirno, popoldne pa so izbruhnili spopadi med migranti in policisti. Policija je jezno množico poskušala razgnati s solzivcem. Migranti in člani britanske aktivistične skupine No Borders so policiste obmetavali s predmeti in zažgali okoli 20 bivališč v taborišču. Policija je aretirala tri člane No Borders in enega migranta.

Sodišče je že prejšnji teden dalo zeleno luč za uničenje dela taborišča in oblasti so delo nameravale začeti že v petek, a so jim aktivisti iz skupine No Borders to preprečili. Večina migrantov je sicer južni del taborišča v preteklih dneh že zapustila.

V t. i. Džungli v predmestju Calaisa naj bi bilo skoraj 4000 ljudi, katerih cilj je Velika Britanija, kamor skušajo priti tako, da se vtihotapijo na tovornjake ali trajekte.

Lokalne oblasti so obljubile, da nobenega od migrantov ne bodo evakuirali na silo, zaradi uničenja dela tabora pa naj bi jih bilo prizadetih med 800 in 1000. Po drugi strani nekatere nevladne organizacije trdijo, da v tem delu taborišča živi okoli 3400 ljudi, od tega 300 otrok brez spremstva.

Migrantom so oblasti ponudile namestitev v zabojnikih, a številni se ne želijo preseliti zaradi pomanjkanja skupnih prostorov in omejitev gibanja.