'Meja s Slovenijo ni edini problem'

Danes se nismo pogovarjali in pogajali o reševanju problema zaradi prejudiciranja meje s Hrvaško, pogovori o tem se bodo s francoskim predsedstvom EU nadaljevali v torek na veleposlaniški ravni, je danes v Bruslju pojasnil zunanji minister Samuel Žbogar. "Sem bil že bolj optimističen prejšnji teden, ko smo imeli zelo dober sestanek s francoskim predsedstvom. Zelo dolgo in podrobno smo pojasnjevali težave in dobili nekako vtis, da razumejo, v čem so naši problemi in zakaj zahtevamo drugačne dikcije. Novega besedila od Francozov pa še nimamo," je povedal o možnostih za rešitev zastoja Hrvaške.

Ministri so imeli danes le krajšo razpravo o Hrvaški pod točko širitve, v kateri je evropski komisar za širitev Olli Rehn izrazil željo, da bi Hrvaška napredovala hitro, je pojasnil minister.

"Slovenija se v razpravo o Hrvaški ni vključevala in Slovenija ni bila tista, ki bi nasprotovala omenjanju letnice 2009 v tokratnih sklepih," je še poudaril minister Žbogar.

"Glede svojih dopolnil se ne pogovarjamo z vsemi državami članicami, ampak s predsedstvom, ker predsedstvo vodi pogovore v imenu EU. Mi pisma nismo širili med vsemi članicami in iskali konkretne podpore glede dopolnil, le obvestili smo jih, kje so problemi in zakaj," je še pojasnil.

Francosko predsedstvo in Hrvaška želita 19. decembra odpreti deset poglavij, pet pa zapreti. Prejudiciranje meje je problem v šestih poglavjih za odprtje in dveh za zaprtje. Če Slovenija dobi soglasje za svoje pismo, se sprosti teh osem poglavij. Če problem prejudiciranja meje ne bo rešen, pa bo Hrvaška predvidoma odprla eno in zaprla dve poglavji.

Kaj mora Hrvaška še rešiti

Vprašanje meje s Slovenijo pa sicer še zdaleč ni edini problem, ki ga ima Hrvaška v pristopnih pogajanjih z EU. Ministri so jo v sklepih pozvali k pospešitvi reform v pravosodju ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki je še posebej pereče vprašanje po nizu umorov, ki so pretresli Hrvaško v zadnjih mesecih.

Poleg tega so ministri posebej opozorili na še vedno pomanjkljivo sodelovanje Hrvaške z Mednarodnim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. "Popolno sodelovanje s sodiščem, vključno z zagotavljanjem dostopa do dokumentov, ostaja ključno," piše v osnutku sklepov.