Združenje mater žrtev iz Srebrenice je napovedalo, da bodo na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ) vložile tožbo proti Nizozemski in nizozemskemu obrambnemu ministrstvu, ker nizozemski pripadniki modrih čelad julija 1995 niso preprečili genocida v takratni muslimanski enklavi Srebrenica. S tem namenom bo 224 članic združenja odšlo v Haag, kjer bodo 4. julija vložile tožbo, ki vsebuje primere 1019 žrtev pokola, so napovedale predstavnice združenja.
Predstavnice združenja so s tem na srečanju v Sarajevu seznanile premiera Federacije BiH Nedžada Brankovića in zaprosile za podporo vlade. ICJ je sicer v sodbi v tožbi BiH proti ZRJ oziroma Srbiji zaradi genocida med vojno v BiH razsodil, da je bil v Srebrenici leta 1995 storjen genocid. Enako je pred tem presodilo tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Srebrenica je bila med vojno v BiH varovano območje Združenih narodov, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 pa so srbske sile ubile najmanj 8000 muslimanskih moških in fantov in izvedle najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni.
Po objavi nizozemskega poročila, v katerem so ostro kritizirali takratno nizozemsko vlado premiera Ruuda Lubbersa, ker je v mirovne sile v Srebrenici poslala nizozemske vojake brez jasnega mandata ali ustrezne oborožitve, s katerimi bi lahko branili begunce, je aprila 2002 odstopila nizozemska vlada premiera Wima Koka.
ICJ, najvišje sodno telo Združenih narodov, ima sicer pomembno vlogo pri reševanju sporov med državami, zahtevo po obravnavi spora pa lahko vložijo članice ZN.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.