Berlin in Ankara se pri reševanju begunske krize zavzemata za sodelovanje Nata v boju proti tihotapcem ljudi na morju med Turčijo in Grčijo, je danes po srečanju s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem v Ankari izjavila nemška kanclerka Angela Merkel. O tem naj bi govorili na zasedanju obrambnih ministrov Nata ta teden. Sestali se bodo v sredo ali četrtek v Bruslju.
Ko gre za boj proti tihotapcem ljudi, je Merklova izpostavila tudi prizadevanja za izboljšanje sodelovanja turške obalne straže z Grčijo in evropsko agencijo za zunanje meje Frontex. V boju proti tihotapskim mrežam je Merklova napovedala tudi krepitev dvostranskega sodelovanja med Nemčijo in Turčijo.
Rusi bombardirajo, civilistov, ki bežijo, pa očitno nihče noče
Merklova je z Davutoglujem govorila tudi o razmerah na turško-sirski meji, proti kateri je pred zadnjo ofenzivo sil sirskega režima in ruskih letalskih napadov na Alep pobegnilo na desettisoče ljudi. Ti so obtičali na sirski strani meje, Turčija pa jim kljub ostremu mrazu ne dovoli vstopa na svoje ozemlje.
Davutoglu je sicer danes napovedal, da bosta Nemčija in Turčija za te begunce poskrbeli s skupno akcijo nujne pomoči. Nemška stran naj bi priskrbela tehnično, turška pa državno pomoč, rezervirano za primer katastrof.
Njihovo število vztrajno narašča
Poudaril pa je tudi, da se od Turčije ne more pričakovati, da bo sama nosila breme teh beguncev – po njegovih navedbah jih je že 30.000. "Nihče ne bi smel domnevati, da bo Turčija, le zato, ker sprejema vse begunce, sama nosila breme begunskega vprašanja," je poudaril.
Merklova je medtem izrekla ostre kritike na račun sirske ofenzive in ruskih zračnih napadov na Alep. "Ogorčeni smo nad človeškim trpljenjem, ki ga je povzročilo bombardiranje – tudi z ruske strani," je poudarila kanclerka.
Ob tem je dala jasno vedeti, da Moskva s tem krši resolucijo ZN, ki prepovedujejo napade na civilno prebivalstvo. Nemčija in Turčija od Rusije skupaj zahtevata spoštovanje te resolucije, je poudarila kanclerka.
Pomoč beguncem, ki so ujeti na sirsko-turški meji:
Thanks to your support, we're providing hot meals to nearly 30 thousand refugees who have fled Aleppo.
Posted by IHH Humanitarian Relief Foundation on Sunday, 7 February 2016
Sicer pa civilisti več niti ne vedo, kdo jih napada. So tarča vseh oboroženih sil. Tako je zadnje poročilo Združenih narodov oziroma njegovega Sveta za človekove pravice pokazalo, da sile lojalne Bašar al Asadu zapirajo in mučijo ujetnike. Podobno počnejo tudi uporniki.
Ujetniki umirajo zaradi lakote in dehidracije, posledic pretepanja in trpinčenja, pomanjkanja zdravstvene oskrbe ...
Gre za prakse, ki jih uporabljajo vse od začetka protestov v Siriji leta 2011.
Še posebej okrutne metode pa uporabljajo pripadniki Islamske države (IS).
Makedonci z dodatno žico
Makedonska vojska je danes začela postavljati dodatno žično ograjo ob meji z Grčijo, in to na točki, kjer mejo prečka največ beguncev. Makedonija je novembra lani na tem območju začela postavljati prvo žično ograjo, vojska pa je konec tedna po poročanju makedonskih medijev začela ob njej graditi še drugo.
Po poročanju medijev bosta blizu obmejnega mesta Gevgelija na koncu stali dve ograji, med njima pa bo manjši koridor, povzema srbska tiskovna agencija Tanjug. Nemška tiskovna agencija dpa medtem poroča, da naj bi bila nova žična ograja dolga 37 kilometrov. Cilj je okrepiti varnost vzdolž meje.
Po podatkih makedonskega notranjega ministrstva je v nedeljo v državo vstopilo več kot 2800 beguncev in migrantov, med njimi tretjina otrok. Od začetka leta je v Makedonijo iz Grčije prispelo 68.0250 migrantov in beguncev, le deset pa jih je tudi zaprosilo za azil v Makedoniji.
Makedonske oblasti so poleg tega od začetka leta odkrile več kot 2800 ponarejenih dokumentov. Večinoma je šlo za ponarejene sirske, afganistanske in iraške potne liste, pa tudi ponarejene dokumente, ki naj bi jih v Grčiji izdala evropska agencija za nadzor zunanjih meja Frontex, je poročal makedonski spletni portal Time.mk.
Grčija v januarju izgnala 1300 migrantov, večinoma Albancev
Grčija je v januarju iz države izgnala skupno 1300 migrantov, ki so bili po navedbah oblasti v državi nezakonito. Večina, 755 jih je bilo Albancev, 355 Maročanov, 51 Gruzijcev, 25 Irancev ter po en Bolgar in Turek, je sporočilo pristojno ministrstvo, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Grčiji je trenutno več deset tisoč migrantov, ki niso zaprosili za azil v državi. Med njimi so tudi številni državljani Pakistana, Šrilanke, Indije in severnoafriških držav, ki jih Grčija težko vrača nazaj v njihove domovine. Za to je namreč potrebno sodelovanje njihovih držav, a njihova veleposlaništva prošnje Grčije obravnavajo le "po polžje", je za dpa povedal predstavnik grške policije, ki je pristojen za vprašanje vračanja migrantov.
Grčija je sicer praktično preplavljena z begunci in migranti, ki prihajajo iz sosednje Turčije. Samo v januarju je na grške otoke v Egejskem morju iz Turčije prišlo preko 60.000 beguncev in migrantov.
Ker ti nadaljujejo pot proti Zahodni Evropi preko balkanskih držav, se Grčija sooča tudi z vse glasnejšimi kritikami drugih članic Evropske unije glede varovanja zunanje meje povezave. Še posebej glasna je Avstrija.
Danes je bila do Grčije znova kritična avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner, ki je menila, da bi Grčija, ki ima eno najmočnejših mornaric v Evropi, za zaščito meje na morju morala uporabiti tudi vojaške ladje, tako kot so to že storile Italija ali pa Nemčija.
V dveh nesrečah v Egejskem morju utonilo najmanj 35 migrantov
Medtem pa je v dveh nesrečah v Egejskem morju danes umrlo najmanj 35 migrantov, ki so skušali iz Turčije doseči Grčijo, med njimi več otrok. Sedem migrantov so rešili, poročajo turški mediji, ki ne navajajo narodnosti migrantov.
24 ljudi je umrlo v brodolomu čolna, ki je izplul z obale zahodnega turškega okrožja Edremit in je bil očitno namenjen proti grškemu otoku Lezbos. Štiri prebežnike s tega čolna so rešili v reševalnih operacijah turške obalne straže na morju in iz zraka. Ta nesreča se je pripetila le malo potem, ko se je 11 migrantov utopilo v brodolomu čolna južneje, na morju ob obali turškega pristanišča Izmir. Tudi ta čoln je bil verjetno namenjene proti Lezbosu. Turška obalna straža je rešila tri ljudi.
Turčija, ki gosti najmanj 2,5 milijona beguncev iz vojne Sirije, je postala glavna odskočna deska za prebežnike, ki skušajo boljše življenje poiskati v Evropi. Ob poskusih prečkanja Egejskega morja skoraj dnevno prihaja do nesreč. Samo v januarju je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije v Sredozemlju umrlo 360 migrantov.
Italija z zgodovinsko obsodbo zoper šesterico tihotapcev z migranti
Šesterica tihotapcev z migranti, povezana z eno najhujših pomorskih nesreč, v kateri je pred več kot dvema letoma pred italijanskim otokom Lampedusa umrlo 366 ljudi, je bila v Italiji obsojena na večletne zaporne kazni. Gre sicer za prvo sodbo v Italiji zoper člane tihotapskega kartela z ljudmi.
Nesreča se je zgodila 3. oktobra 2013, ko je se je pred obalo Lampeduse potopila ladja z okoli 500 prebežniki iz Afrike, večinoma iz Somalije, Eritreje in Gane. Dogodek je sprožil ukrepanje Evrope, ki je sprožila varnostno in reševalno operacijo v Sredozemskem morju.
Italijanska sodnica Angela Gerardi je danes šesterici Eritrejcev dosodila zaporne kazni od dveh do šestih let in štirih mesecev. Enemu izmed tihotapcev je sodišče zaradi sodelovanja s policijo omililo kazen na pet let zapora.
Sodnica pa danes ni izrekla sodbe zoper še trojico osumljencev, za katere predvidevajo, da se skrivajo v Libiji. Med njimi je tudi domnevni ključni mož kriminalne združbe in organizator pomorske poti med Libijo in Italijo Ermis Ghermay.
Še enega izmed vodilnih eritrejskih tihotapcev, ki je bil od aprila ne begu, je Nemčija v soboto izročila Italiji. Italijanska policija je pojasnila, da je v Nemčiji zaprosil za azil, potem ko je "mnogim migrantom ilegalno pomagal" na poti iz Italije proti severnoevropskim državam.
