Po preštetih glasovih je po podatkih litovske volilne komisije za glasovalo 89,92 odstotka volivcev, proti pa 8,85 odstotka. Volilna udeležba je bila 63,3-odstotna.
Z besedami "Halo, Evropa", je izid referenduma pred več tisoč glavo množico, ki se je zbrala pred predsedniško palačo, pospremil predsednik države Rolandas Paksas. Paksas se je Litovcem tudi zahvalil za "opravljeni zrelostni izpit. Litva začenja novo etapo zgodovine v evropski družini," je dodal litovski predsednik, ki je z udeleženci sprejema v litovskem parlamentu že uro pred zaprtjem volišč s šampanjcem nazdravil "litovskemu narodu, narodu državljanov".
Predsednik vlade Algirdas Brazauskas je menil, da je to odločitev za prihodnost mladih. Brazauskas pa je izrazil ponos, "ker so Litovci razumeli pomen referenduma in naredili ta zgodovinski korak". Premier Brazauskas je ugoden izid referendumov zaželel tudi obema baltskima sosedama - Latviji in Estoniji - ki bosta referendum kot zadnji pripravili septembra, ter Poljski, kjer bodo volivci o vstopu države v EU glasovali v začetku junija. Premier slednje Lezsek Miller je izide litovskega glasovanja pozdravil. "Zadovoljen sem. To je lepa vzpodbuda za Poljake, da bodo sledili zgledu svojih sosedov," je dodal.
Kampanja se je oblasti izplačala
Olajšanje nad izidom glasovanja je bilo še toliko večje potem, ko je še v soboto kazalo, da referendum sploh ne bo uspel: prvi dan glasovanja je bila namreč volilna udeležba le 23-odstotna, za veljavnost pa se mora po litovski zakonodaji referenduma udeležiti najmanj 50 odstotkov volivcev.
Po močnih pozivih političnih in cerkvenih krogov pa se je v nedeljo, na sklepni dan glasovanja, 2,6-milijonsko volilno telo vendarle bolj množično odpravilo na volišča. Ker so javnomnenjske raziskave pred referendumom kazale jasno podporo vstopu v EU, je bilo odprto le še vprašanje, ali se bo glasovanja udeležil zadosti volivcev.
Litva, ki si je neodvisnost z odcepitvijo od tedanje Sovjetske zveze pridobila pred 13 leti, je za članstvo v EU zaprosila decembra 1995, k pogajanjem o članstvu pa je bila povabljena decembra 1999, v drugem valu sedanje širitve. Država šteje 3,7 milijona prebivalcev in je največja v skupini baltske trojke. Prebivalstvo je sicer do vstopa v EU izražalo precej manj pomislekov kot v Estoniji in Latviji. Sicer pa je bila Litva s strani Bruslja nekajkrat opozorjena, naj okrepi boj proti korupciji.
Eden večjih problemov, s katerim se je država soočila pri vstopanju v EU, je bila nuklearka sovjetskega tipa v Ignalini; oba reaktorja v elektrarni bo morala zapreti do leta 2009. Sicer pa bo ozemlje države služilo tudi za tranzit med Rusijo in rusko eksklavo Kaliningrad, ki bo z razširitvijo EU obkrožena z ozemljem EU.
Pozdravi ob referendumski odločitvi
Kot prvi evropski politik se je na izide odzval predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, ki je litovskemu kolegu Arturasu Paulauskasu dejal, da je bila udeležba "izredna" in dodal, da gre za spodbudo, ki bo služila kot vzor ostalim državam pristopnicam.
