Leto od 'začetka sprememb'

Potem ko je bil Barack Obama razglašen za zmagovalca, je kot novoizvoljeni 44. predsednik ZDA v sredo zjutraj po srednjeevropskem času stopil pred več kot milijon svojih privržencev v Chicagu in milijone pred televizijskimi zasloni v ZDA in po svetu ter sporočil, da je v Ameriko prišla sprememba. Množici, v kateri je bilo veliko od sreče objokanih obrazov, je povedal, da ni več dvoma, da je v Ameriki resnično vse možno. Prvi temnopolti predsednik ZDA, ki je položaj nastopil januarja 2009, se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v zgodovinski kampanji, in povedal, da je to šele začetek oziroma nastop upanja na spremembe.

Ob inavguraciji je užival v javnosti podporo krepko čez 70 odstotkov, torej skoraj 20 odstotkov več, kot je dejansko osvojil glasov na volitvah. Američani, med njimi tudi republikanci, so takrat tudi dali glas proti vojni v Iraku, predvsem pa jih je skrbela gospodarska kriza, ki je v začetku letošnjega leta dosegla vrhunec. Ponujal je upanje in spremembe na bolje, na kar pa bo treba še počakati, ne glede na to, da je že dobil Nobelovo nagrado za mir.

Na svojo žalost ni vodja republikancev, ki so bili do letos za razliko od demokratov znani po izjemni strankarski disciplini, zato mu največjega zastavljenega projekta – zdravstvene reforme – še ni uspelo izpeljati. Mukotrpno delo na reformi poteka ob strnjeni opoziciji republikancev in čeprav prvotni rok, kar je bil avgust, ni bil dosežen, naj bi bila reforma vendarle sprejeta. Vprašanje je le, kako daleč bo šla pri dveh osnovnih elementih, pri znižanju stroškov in univerzalnosti.

Največji Obamov dosežek ob prvi obletnici izvolitve je vsekakor izjemno povečanje naklonjenosti preostalega sveta do ZDA, kjer ameriški predsednik uživa več podpore kot doma. Med kampanjo je obljubljal, da bo za to poskrbel in obljubo je uresničil, o čemer priča tudi Nobelova nagrada. Pri tem ne gre le za lepe besede, kot sta bila njegova nagovora muslimanom v Turčiji aprila in Egiptu junija letos.

Z ruskim kolegom Dmitrijem Medvedjevom se je ameriški predsednik dogovoril o zmanjševanju strateške jedrske oborožitve, ZDA pa je vrnil v središče prizadevanj za odpravo jedrskega orožja po svetu. Odnosi z Rusijo so se izboljšal tudi zaradi ameriškega odstopa od spornega načrta protiraketnega ščita v Evropi, ki je bil uradno namenjen obrambi pred Iranom. Resno se je lotil tudi mednarodnih prizadevanj za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pri čemer prav tako kot pri zdravstveni reformi sicer zaostaja ameriški kongres, v katerem imajo večino njegovi demokrati.

Zelo aktivna zunanja politika s Clintonovo

Z imenovanjem nasprotnice v predvolilnem boju za demokratsko nominacijo Hillary Clinton na položaj državne sekretarke pa je po mnenju opazovalcev zadel v polno. Nemudoma se je vrgel v prizadevanja za reševanje problema Bližnjega vzhoda, središče boja proti terorizmu, pa je v skladu z napovedmi preselil iz Iraka nazaj k viru, to je v Afganistan in Pakistan. Umik iz Iraka poteka v skladu z načrti in naj bi bil povsem dokončan konec leta 2011. V Afganistan pa je napotil dodatnih 21.000 ameriških vojakov, kmalu jih bo še več, pri čemer je dal večjo težo tudi civilnemu delu strategije, s poudarkom na obnovi in razvoju.

Nemudoma po nastopu položaja je Obama tudi prepovedal mučenje domnevnih teroristov, med drugim tudi tiste metode, ki so jih v mandatu Georgea Busha označili za posebne zasliševalske metode. Ukazal je zapreti madež na ameriškem ugledu, taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi, vendar ga pri tem spet ovira kongres in roka za zaprtje, ki je začetek leta 2010, verjetno ne bo mogoče doseči. Tudi zaradi pomanjkanja pripravljenosti evropskih držav za sprejem ujetnikov.

Levico je razočaral z odločitvijo, da bodo nekateri osumljenci iz Guantanama morda ostali zaprti za vedno brez sojenja, ker so jih mučili in s tem za vedno omadeževali dokazni postopek. Na mednarodnem področju sedanjemu ameriškemu predsedniku zamerijo predvsem vztrajanje pri preživetem embargu proti Kubi. Čeprav se tega problema, kakor tudi reforme imigracijske zakonodaje še ni lotil, saj sta, kot je dejal, prioriteti okrevanje gospodarstva in zdravstvena reforma.

Američane bolj zanimata finančna kriza in zdravstvena reforma

Zunanja politika Američanov ne zanima toliko kot gospodarstvo in Obama je uspel februarja podpisati stimulacijski zakon vreden 7878 milijard dolarjev, kar je njegov največji dosežek doma. Posledice zakona se že čutijo in gospodarska rast je bila v tretjem četrtletju prav zaradi tega pozitivna prvič po letu dni. Zaradi reševanja avtomobilske industrije in nadaljevanja reševanja finančne industrije s pomočjo 700 milijard dolarjev vrednega sklada, sprejetega lansko jesen pod še takratnim predsednikom Bushem, ga republikanci kritizirajo, češ da skuša podržaviti gospodarstvo. S socializmom nekateri primerjajo tudi poskus reforme ameriškega zdravstva.

Tudi pri reformah regulacij finančnega sistema ga ovira kongres, ki še ni potrdil predlaganega paketa. Pri tem se sooča z metanjem polen pod noge z Wall Streeta, ki si ne želi večjega nadzora, obenem pa levice, ki meni, da reforme ne gredo dovolj daleč. Desnica ga napada, ker nadaljuje z Bushevim programom reševanja finančne industrije, v drugi polovici prvega leta Obamovega vladanja pa je prišlo tudi do razcveta raznovrstnih gibanj.

Organizirali so se tisti, ki so prepričani, da ni legitimen, ker naj ne bi bil rojen na Havajih, ampak v tujini. Pridružili so se jim nasprotniki zdravstvene reforme, pri čemer gre za tiste, ki jim zavarovanje zagotavlja država ali delodajalec in doslej še niso resno zboleli ter niso doživeli izkušnje, da bi jim zavrnili plačilo zdravljenja. Strah pred spremembami je povzročil tudi povečano prodajo orožja in tajna služba je preplavljena z grožnjami predsedniku, ki pa kljub vsem kritikam desnice in nestrpne levice še vedno deluje umirjeno, tako kot v času volitev.

Pred kratkim se je Obama odločil, da bo uradno ignoriral ameriško televizijo Fox, ki s podžiganjem teorij zarote služi milijone. Tudi prodaja spominkov z Obamovo podobo po ulicah ameriških mest je od vrhunca v začetku leta opazno padla in tudi v črnem predelu New Yorka, Harlemu, je vse več ljudi, ki razočarani opozarjajo, da Obama ni temnopolt, ampak mešane rase. Vendar pa Obama daje vtis, da se bodo začele figure na šahovnici postavljati na svoje mesto. S potrditvijo zdravstvene reforme in gospodarske rasti ter brez večjega terorističnega napada na domačih tleh, se bo to verjetno tudi zgodilo.