Tujina

Leto dni miru v Makedoniji

Skopje/Bruselj, 13. 08. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Danes mineva leto dni, odkar so predstavniki štirih makedonskih in albanskih strank pod okriljem mednarodne skupnosti podpisali t.i. ohridski sporazum. Makedonija pa je zaradi revščine, kriminala in medetničnih napetosti še vedno nemirna.

Po sporazumu so se uproni Albanci zavezali razorožitvi
Po sporazumu so se uproni Albanci zavezali razorožitvi FOTO: Reuters

S sklenitvijo sporazuma in spremembo ustave naj bi se končalo nasilje, ki je državo pripeljalo na rob državljanske vojne. Žal pa - kot poroča naš skopski sodelavec Safet Biševac - v Makedoniji še vedno ni miru: "Natanko leto dni po podpisu ohridskega mirovnega sporazuma je Makedonija na razpotju. Revščina, kriminal in korupcija, ki sega v politični vrh, so ključni problemi s katerimi se soočajo Makedonci. Če k temu dodamo še nezadovoljstvo skrajnežev na obeh straneh, bodo septembrske parlamentarne volitve odločilne za prihodnost države."

Bruselj pozdravlja napredek

"V tem letu je bilo doseženo veliko. Večina zakonov, predvidenih v sporazumu, je bila sprejeta. A potreben bo dolgotrajen trud," je poudaril Solana.

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je ob obletnici ohridskega sporazuma sporočil, da so makedonski predsednik Boris Trajkovski in voditelji štirih strank s podpisom sporazuma naredili pogumen korak in utrli pot mirni rešitvi lanskega konflikta v državi. Po sprejetju osnovnih načel okvirnega sporazuma v makedonskem parlamentu novembra lani so se razmere izboljševale iz meseca v mesec, kar je v državo prineslo mir in stabilnost, kot tudi gospodarsko obnovo in medetnično spravo ob spoštovanju ozemeljske celovitosti države in približevanju evropskim strukturam, je v izjavi zapisal Solana. Ob tem ije zrazil podporo nadaljnjemu izvajanju mirovnega sporazuma in dodal, da bodo k temu veliko prispevale svobodne in pravične volitve.

EU in NATO sta veliko prispevala k rešitvi krize
EU in NATO sta veliko prispevala k rešitvi krize FOTO: Reuters

EU je pri sprejemanju ohridskega sporazuma igrala pomembno vlogo. Solana je v večkrat obiskal Skopje in makedonske voditelje prepričeval, da je edini izhod iz krize sprava in mirno reševanje sporov. Takrat so pod okriljem mednarodne skupnosti podpisali tudi sporazum o spremembah makedonske ustave. T.i. ohridski sporazum je predvidel postopni proces, v okviru katerega so morale albanske oborožene skupine zvezi NATO izročiti orožje v zameno za politične reforme v državi, ki Albancem zagotavljajo zahtevane pravice tudi v makedonski ustavi. S sklenitvijo sporazuma in spremembo ustave naj bi se končalo nasilje albanskih skrajnežev na severu Makedonije, ki je državo zajelo v začetku leta 2001 in je to "oazo miru sredi balkanskih vojn" pripeljalo na rob državljanske vojne.

V Makedoniji bodo 15. septembra predčasne parlamentarne volitve, ki jih je predvidel sporazum z Ohrida, z njimi pa naj bi zagotovili stabilnost v državi.