Obe strani sta v pogajanjih nekoliko popustili in dosegli dogovor, po katerem ameriške oblasti podatkov o potnikih ne bodo hranile več kot tri leta in pol, EU pa se je kljub nekaterim pomislekom odločila za posredovanje najpomembnejših podatkov o potnikih, ki v ZDA potujejo s celine. Dogovor je po besedah evropskih pogajalcev v skladu z evropskimi zakoni o varstvu osebnih podatkov.
"Odločitev za letalske družbe pomeni zaključek obdobja velike negotovosti. Ker smo bili v preteklosti tarča terorističnih napadov, si seveda želimo sprejem ukrepov, ki so nujni za okrepitev varnosti, kot k potrošnikom usmerjena industrija pa smo občutljivi tudi za težave naših strank," je izjavil generalni sekretar AEA Ulrich Schulte-Strathaus, ki je dogovor ZDA in EU označil kot signal političnih krogov z obeh strani Atlantika, da je krepitev varnosti ter skrb za dobrobit in zaščito osebnih podatkov potnikov mogoče združevati.
Letalske družbe so bile doslej soočene z nasprotujočimi si pravnimi zahtevami: s strani ZDA po posredovanju podatkov o potnikih, z evropske strani pa po zaščiti osebnih podatkov.
Po terorističnih napadih, ki so ZDA pretresli leta 2001, so tamkajšnje oblasti od letalskih družb pod grožnjo denarnih kazni in prepovedi pristajanja zahtevale, naj 15 minut po vzletu posredujejo različne podatke o potnikih na letalu - med njimi tudi številke kreditnih kartic in najljubše jedi -, kar pa je izzvalo val nasprotovanja predvsem v nekaterih članicah EU, saj naj bi bile zahteve Američanov v nasprotju z zakoni o zaščiti zasebnosti.