Latvija bo vzela evro za svojo valuto

V času krize, ki tare zlasti nekatere države v EU, se je Latvija odločila, da vzame evro za svojo valuto. "Želja Latvije, da uvede evro, je znamenje zaupanja v našo skupno valuto in še en dokaz, da so se tisti, ki so napovedovali razpad območja evra, motili," je ob tem poudaril komisar Olli Rehn. Latvija je pripravljena, da 1. januarja 2014 uvede skupno evropsko valuto in postane 18. članica območja evra.

Rehn je ob tem Latvijo izpostavil kot zgled državam v težavah. "Izkušnja Latvije kaže, da država lahko premaga še tako huda makroekonomska neravnovesja in postane še močnejša," je poudaril.

Latvija je bila v letih 2008 in 2009 v globoki recesiji. V okviru programa finančne pomoči EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je nato odločno ukrepala, kar je izboljšalo prožnost in prilagodljivost njenega gospodarstva, je pojasnil komisar. "To se je obrestovalo. Latvija bo letos po napovedih najhitreje rastoče gospodarstvo v EU," je še poudaril Rehn.

Latvijski mediji pišejo tudi o tem, da so nekateri prebivalci zaskrbljeni, da bi se lahko z vstopom v območje evra dvignile cene.

Latvija izpolnjuje vse kriterije

Povprečna stopnja inflacije v Latviji je bila v 12 mesecih do aprila letos 1,3-odstotna, kar je občutno pod referenčno vrednostjo 2,7 odstotka, in bo verjetno tudi v prihodnje ostala bistveno pod to vrednostjo, je ocenila komisija.

Javnofinančni primanjkljaj je Latvija od leta 2010 do letos znižala z 8,1 odstotka bruto domačega proizvoda na 1,2 odstotka BDP v letu 2012, letos pa naj bi ostal na enakih ravni. Javni dolg je konec lanskega leta znašal 40,7 odstotka BDP.
Oboje je občutno pod zgornjo dovoljeno mejo, ki jo določajo evropska proračunska pravila. Pakt za stabilnost in rast predpisuje, da mora biti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, javni dolg pa pod 60 odstotki BDP.

Povprečna dolgoročna obrestna mera Latvije je bila v letu do aprila letos 3,8-odstotna, kar je prav tako občutno pod referenčno vrednostjo, ki je opredeljena pri 5,5 odstotka.
Latvijski lats je od maja 2005 v mehanizmu deviznih tečajev ERM II, kar je spet bistveno dlje od obveznih dveh let. Lats ni odstopal od določene stopnje za več kot odstotek in ni preživljal trenj.

V območju evra je 17 članic Unije in okoli 330 milijonov ljudi. Leta 1999 so ga uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija.

Nato se je območju evra januarja 2007 prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška in leta 2011 Estonija.