Končno resnica o atentatu?

Varnostni svet ZN je z desetimi glasovi za in petimi vzdržanimi dal libanonskemu parlamentu zadnjo priložnost za potrditev ustanovitve mednarodnega sodišča za sojenje odgovornim za umor nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja, ki so ga ubili pred dvema letoma. Če poslanci ustanovitve sodišča ne bodo potrdili do 10. junija, ga bodo kljub temu ustanovili v skladu z dogovorom med ZN in libanonsko vlado pod vodstvom premierja Fuada Siniore.

Za odobritev ustanovitve sodišča je bilo potrebnih najmanj devet glasov. Za posredovanje VS ZN je zaprosil Siniora, ki je sporočil, da predsednik parlamenta Nabih Beri skupaj z opozicijskimi strankami noče sklicati seje parlamenta, na kateri bi glasovali o potrditvi statuta za ustanovitev omenjenega sodišča, ki bi delovalo izven Libanona. Osumljene zločince bi preganjal mednarodni tožilec, večina sodnikov pa bi bila prav tako mednarodnih.

Takoj po objavi izidov glasovanja je libanonski premier Siniora izjavil, da bo sodišče poskrbelo, da bo na dan prišla resnica o atentatu. Sin pokojnega premierja, poslanec Saad Hariri, je odločitev pozdravil kot zgodovinsko za Libanon, saj ga bo rešilo vrste zločinov, ki ga pretresajo. Nebo Bejruta pa so osvetljevale rakete, ki so jih v znak veselja izstrelili njegovi pristaši. Sirska tiskovna agencija SANA je medtem poročala, da pomeni odločitev o ustanovitvi sodišča "kršitev suverenosti Libanona, ki bo pripeljala do nadaljnjega poslabšanja razmer".

Ob premierju še 22 smrtnih žrtev

Atentat na Haririja je bil izveden februarja 2005 s samomorilskim tovornjakom bombo, ob premierju pa je bilo ubitih še 22 ljudi. Sum je nemudoma padel na sirske tajne službe, vendar je Damask vpletenost odločno zanikal. Atentatu je zaradi mednarodnega pritiska sledil umik sirske vojske iz Libanona, kjer je bila 29 let.

Resolucijo je VS ZN sprejel na podlagi 7. poglavja ustanovne listine ZN, ki med drugim tudi omogoča uporabo sile. Nasprotniki resolucije so trdili, da zanjo ni nobene potrebe, ker so vse resolucije VS ZN pravno zavezujoče. Glasovanja so se nato vzdržale Rusija, Kitajska, Indonezija, Južnoafriška republika in Katar. Avtorji osnutka resolucije - ZDA, Velika Britanija in Francija - pa so vztrajali, da je upoštevanje 7. poglavja nujno potrebno, da se pokaže na vso resnost zadeve.

Kitajski veleposlanik Van Guangja je opozarjal, da je lahko sodišče učinkovito le, če ga bodo podprle vse strani v Libanonu. Zato je menil, da bo resolucija povzročila številne nepotrebne politične in pravne težave, ki bodo poslabšale položaj v Libanonu. Ruski veleposlanik Vitalij Čurkin pa meni, da gre za poseg v suverenost Libanona. Britanski veleposlanik Emyr Jones Parry je zatrdil, da ne gre za nikakršen poseg v suverenost, saj je za posredovanje VS ZN prosila libanonska vlada. Ameriški veleposlanik Zalmaj Khalilzad pa je opozoril, da je VS ZN s to resolucijo izrazil svojo zavezo, da politični umori v Libanonu in drugje po svetu ne smejo ostati nekaznovani. Khalilzad je dejal, da bodo vsi, ki bodo skušali storiti kaj podobnega, odslej dobro vedeli, da jih čakajo posledice.