'Kmalu neodvisno Kosovo'

Parlamentarne in lokalne volitve na Kosovu so potekale brez težav, bilo je le nekaj zapletov pri odpiranju volišč, so sporočili v centru za volitve Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Prištini.

Volitve je zaznamovala predvsem nizka volilna udeležba, saj se je volitev po prvih ocenah udeležilo le okoli 50 odstotkov volilnih upravičencev, medtem ko so kosovski Srbi volitve v glavnem bojkotirali.

Težave pri odpiranju volišč

V centru OVSE so glede težav pri odpiranju volišč pojasnili, da na nekatera volišča niso prišle volilne komisije. Te so zato zamenjale druge ekipe. Ponekod volivci tudi niso mogli do volišč; zanje so organizirali mobilna volišča - tovornjake z vidnim napisom OVSE. Volitve je spremljalo 69 lokalnih in mednarodnih organizacij z okoli 25.000 opazovalci.

Tuje tiskovne agencije poročajo, da je predsednik Kosova Fatmir Sejdiu dejal, da bo Kosovo kmalu razglasilo neodvisnost.

"Volivci so z udeležbo na volitvah, dali svoj glas za neodvisnost Kosova. Z današnjimi volitvami je Kosovo vstopilo v fazo demokratičnega razvoja,“ je dejal Sejdiu.

"Kosovske oblasti bodo takoj po 10. decembru razglasile neodvisnost. Pravkar smo od naših zahodnih partnerjev dobili potrdilo, da bodo priznali neodvisnost. Kosovo je pripravljeno, je združeno in demokratični svet je pripravljen, da nas prizna," je za tuje tiskovne agencije povedal Hasim Tači, vodja Demokratske stranke Kosova.

Ankete kažejo zmago Tačijevi stranki PDK

Leta 2001 in 2004 je parlamentarne volitve organizirala mednarodna skupnost, tokrat pa za izvedbo skrbi osrednja volilna komisija. Sedaj si oblast delita dve stranki, Demokratska zveza Kosova (LDK) predsednika Kosova Fatmirja Sejdiuja in Zveza za prihodnost Kosova (AAK) premierja Agima Cekuja, ki pa se je odločil, da na aktualnih volitvah ne bo kandidiral.

Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago Demokratske stranke Kosova (PDK), ki jo vodi Hasim Tači, saj v LDK, vse od smrti njenega ustanovitelja in predsednika Ibrahima Rugove, ni vidnejše osebe, ki bi si pridobila zaupanje kosovskih Albancev. Rezultati anket kažejo, da bo PDK slavila z 31 odstotki glasov, takoj naj bi ji sledila LDK z 29 odstotki, kar bi pomenilo, da nobena ne bo imela zadostne podpore za samostojno oblikovanje vlade.

V anketah se je na tretje mesto uvrstila Nova kosovska zveza Bexheta Pacollija, bogataša, ki živi v Švici. Njegova zveza naj bi dosegla 14 odstotkov glasov. 10 odstotkov glasov naj bi dobila Zveza za prihodnost Kosova bivšega premierja Ramusha Haradinaja, ki mu sodijo v Haagu. Haaško sodišče je njegovi kandidaturi ostro nasprotovalo. Sledi Reformistična stranka ORA, ki jo vodi založnik in novinar Veton Suroi, in Demokratična zveza Dardanije (DSD) bivšega predsednika skupščine Nedžata Dacija.

Volitve kljub nejasnemu statusu Kosova

10. decembra se bodo zaključila pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, Priština in Beograd pa še vedno ne najdeta skupnega jezika. Mednarodna skupnost je lani preložila lokalne volitve, saj je obstajala nevarnost, da bodo le-te ogrozile potek takratnih pogajanj o Kosovu. Tokrat pa se je odločila za razpis volitev, kljub dejstvu, da si Priština in Beograd stojita na popolnoma nasprotnih bregovih.

Posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari je lani izdelal načrt o nadzorovani neodvisnosti Kosova. Srbija je, ob podpori Rusije, načrt odločno zavrnila. ZN so letos, pod taktirko ZDA, EU in Rusije, začeli z novim krogom pogajanj. Trojka mora končno poročilo sestaviti do 10. decembra, ko ga bo predstavila generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu.

Evropski predstavnik Trojke, Wolfgang Ischinger, je v četrtek sporočil, da so sestavili nov predlog za “nevtralni status Kosova”. Srbski časopis Večernje novosti poroča, da je minister za Kosovo in Metohijo Slobodan Samardžić sporočil Ischingerju, da Kosovo “ne more imeti nevtralnega statusa”.

“Kosovo je sestavni in neodtujljiv del srbskega ozemlja,” je dejal minister Samardžić. “Ideja o nevtralnem statusu Kosova temelji na pogodbi dveh neodvisnih nemških držav iz leta 1972. Ta ideja je v nasprotju z resolucijo 1244,” je povedal Samardžić. Minister je dejal, da se morajo med Srbijo in njeno pokrajino čim prej vzpostaviti funkcionalne vezi, s predpogojem, da se najprej jasno potrdi, da ima Kosovo status široke avtonomije v okviru Srbije, poročajo Večernje novosti. Srbska pogajalska skupina bo na prihodnjem krogu pogajanj, ki bo potekal 20. novembra v Bruslju, zagovarjala široko avtonomijo Kosova v okviru Srbije, je odločen Samardžić.

Kosovski predsednik in vodja LDK Fatmir Sejdiu je prav tako zavrnil predlog o nevtralnem statusu. "Vprašanje Kosova ne bomo rešili drugače kakor z neodvisnostjo," je bil odločen Sejdiu.

Srbija je pozvala k bojkotu volitev

Beograd je kosovske Srbe pozval k bojkotu volitev, saj meni, da pomenijo grobo vmešavanje v pogajanja o nadaljnjem statusu Kosova. Občine na severu Kosova, ki so naseljene s pretežno srbskim prebivalstvom, je Beograd obvestil, da bodo lokalne volitve šele v začetku prihodnjega leta. Takrat namreč potekajo lokalne volitve v Srbiji.

Uradni Beograd naj bi svoj poziv k bojkotu podkrepil tudi z grožnjami. Državni sekretar Ministrstva za Kosovo in Metohijo je v pogovoru za Radio Kragujevac dejal, da bi, v primeru udeležbe na kosovskih volitvah, srbsko prebivalstvo na Kosovu izgubilo finančno pomoč iz Srbije. Joachim Rücker, šef misije ZN na Kosovu (Unmik), je izjavo že označil za ustrahovanje kosovskih Srbov, poročajo Večernje novosti.

Unmik je Beograd tudi večkrat opozoril, da so pozivi k bojkotu nesprejemljivi. Na kosovskih volitvah sodeluje le ena srbska stranka, vse ostale so se namreč odločile za bojkot, poroča srbska spletna stran B92.

Srbska agencija Strateški marketing je objavila anketo, ki kaže, da 78 odstotkov kosovskih Srbov meni, da se ne bi smeli udeležiti volitev. 70 odstotkov je dejalo, da bi v primeru razglasitve neodvisnosti zapustili Kosovo. 64 odstotkov anketirancev pa meni, da se bo nasilje okrepilo, četudi bi Kosovo dobilo široko avtonomijo v okviru Srbije.

Nato okrepil vojaške sile

Nato je pred volitvami okrepil navzočnost na Kosovu, tako da je sile Kfor, ki štejejo 16.000 vojakov, v minulem tednu okrepil s 530 nemškimi vojaki. Napetosti so največje na pretežno srbskem severu Kosova, kjer se Unmik boji, da bodo Srbi, ki bodo bojkotirali volitve, skušali preprečiti izvajanje volitev. Unmik in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi sta že sporočila, da so pripravljeni namestiti mobilna volišča.