Predsedujoči predsedstva BiH Bakir Izetbegović je danes, ko so na Hrvaškem tudi uradno odprli gradbišče za most na Pelješac, znova ocenil, da je gradnja hrvaškega mosta na polotok Pelješac "kršitev suverenosti BiH". Napovedal je, da bodo sprožili potrebne ukrepe proti Hrvaški pred mednarodnimi ustanovami.
Izetbegović je v današnjem sporočilu medijem v BiH ponovil, da Hrvaška z izgradnjo mostu krši določila konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter ogroža pravico BiH do izhoda na odprto morje. Kot je zapisal, za BiH ni sporno, da Hrvaška uveljavi svojo pravico povezovanja svojega ozemlja, a je pred tem treba urediti spor o meji.
Spomnil je, da je predsedstvo BiH leta 2007 od Hrvaške zahtevalo, naj ustavi gradnjo mostu na Pelješac, dokler spor o meji ne bo rešen, ter da gre za enotno stališče BiH. Obenem je zatrdil, da Zagreb ignorira nasprotovanje BiH izgradnji mostu.
Izetbegović je še navedel, da Hrvaška pri prošnji za sofinanciranje mostu iz skladov EU ni natančno obvestila Evropske komisije, da glede projekta ni nobenih sporov. Dodal je, da je Evropska komisija lani jeseni pozvala Hrvaško, naj uredi odprta vprašanja z BiH glede mostu, medtem pa naj se vzdrži dejavnosti, ki bi imele za posledico pravne in finančne obveznosti za EU zaradi pravosodnih postopkov.
Bošnjaški član predsedstva BiH je tudi napovedal, da bodo zahtevali zaščito svojih pravic pred mednarodnimi ustanovami. Med drugim je ocenil, da so vsi predstavniki oblasti v BiH obvezani zaščiti interesov in pravic BiH, čeprav so "v nekaterih ustanovah jasno izražene obstrukcije tistih, ki so jim interesi Hrvaške nad interesi lastne države".
Predstavniki hrvaškega naroda v BiH ne vidijo nič spornega v izgradnji mostu na Pelješac. Gradnji mostu tudi ne nasprotujejo predstavniki srbskega naroda v BiH.
Mediji v BiH ugibajo, ali bo Izetbegović tožil Hrvaško na Mednarodnem sodišču za pomorsko mednarodno pravo v Hamburgu. Ob tem dodajajo, je hrvaški most tudi predvolilna tema v BiH.
Hrvaška vlada vztraja, da so pri gradnji mostu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu. Trdijo, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve za zaustavitev gradnje mostu.
Izebegovićevo sporočilo za javnost so objavili prav danes, ko so predstavniki javnega podjetja Hrvatske ceste (Hc) tudi uradno predali posle za gradnjo mostu na Pelješac konzorciju izvajalcev s Kitajske, na čelu katerega je družba China Road and Bridge Corporation.
Danes je tudi začel teči 36-mesečni rok, v katerem naj bi kitajski konzorcij izgradil 2,4 kilometra dolg most, ki bo cestno povezal skrajni jug Hrvaške in ne bo več potrebno potovati čez ozemlje BiH. Gradnja mostu je ocenjena na 420 milijonov evrov. EU bo iz kohezijskih skladov prispevala 85 odstotkov tega zneska. Most naj bi zgradili najpozneje do 30. julija 2021. Ko bo zgrajen, bo to eden največjih mostov v Evropi.
Kitajski konzorcij bo gradnjo v okviru največjega hrvaškega infrastrukturnega projekta začel tri mesece po podpisu nekaj manj kot 2,1 milijarde kun (277 milijonov evrov) vredne pogodbe o gradnji mostu s Hacom. Poleg China Road and Bridge Corporation so v konzorciju še podjetja CCCC Highway Consultants, CCCC Second Highway Engineering in CCCC Second Harbour Engineering.
Z mostom bo Hrvaška končno dobila neposredno cestno povezavo s skrajnim jugom države, ne da bi jo prekinila državna meja z Bosno in Hercegovino.
V prvih šestih mesecih ne gre pričakovati večjih gradbenih posegov, temveč bo kitajski konzorcij opravljal pripravljalna dela, kot so dodatne raziskave morskega dna, v katerem bodo postavili temelje za konstrukcijo mostu, je v četrtek poročal Jutarnji list.
Časnik se pri tem sklicuje na načrt soavtorja mostu, slovenskega gradbeniškega inženirja Marjana Pipenbaherja, v skladu s katerim se bodo prvi nosilni oporniki mostu nad morsko gladino dvignili v 10 mesecih po začetku gradnje. Globina morja pod mostom je približno 28 metrov.
Zagrebški časnik napoveduje, da bodo gradbinci s Kitajske najprej zrušili dva podporna stebra, ki sta bila narejena na prejšnjih gradbiščih, na katerih je otvoritveni trak dvakrat slovesno prerezal nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader v letih 2005 in 2007.
EU bo iz kohezijskih skladov prispevala 85 odstotkov vrednosti investicije. Most bo dolg 2,4 kilometra, visok 55 metrov ter širok nekaj manj kot 24 metrov. Na njem bodo štirje prometni pasovi.
Gradnja cestne povezave z Dalmacijo bo potekala v treh fazah. Najprej bodo gradili most na polotok, nato pristopne ceste do mostu ter na koncu obvoznico pri Stonu. Medtem poteka Hacov razpis za izvajalce druge faze projekta, do konca leta pa bo po napovedih sledil tudi razpis za sklepno fazo. Celotni projekt cestne povezave je ocenjen na več kot 526 milijonov evrov, končali naj bi ga leta 2022.
KOMENTARJI (321)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.