Varnostni svet do sedaj še vedno ni uspel oblikovati enotnega stališča o rešitvi iraške krize, saj nasprotniki uporabe vojaške sile vztrajajo pri zavračanju predloga zadnje resolucije. Kitajska je predlagala, da predlagatelji opustijo prizadevanja za sprejem te resolucije.
Ameriški seznam držav, ki podpirajo novo resolucijo poleg ZDA še vedno šteje le Veliko Britanijo, Španijo in Bolgarijo. Ameriški državni sekretar Colin Powell je v četrtek pred kongresom omenil možnost, da o resoluciji sploh ne bi glasovali, kar ni presenetljivo, saj ZDA ves čas dajejo vtis, da druge resolucije ne potrebujejo. Vendar je ta hudo potrebna Veliki Britaniji, saj je od podpore vojni z Irakom vse bolj odvisna tudi politična prihodnost premiera Tonyja Blaira. Powell je ob tem poudaril, da ZDA v svojem stališču do Iraka niso osamljene in med drugim navedel podporo desetih držav vilenske skupine, v katero spada tudi Slovenija.
Britanski zunanji minister Jack Straw je pretekli petek dopolnil predlog druge resolucije s 17. marcem kot zadnjim rokom za Irak, da sprejme strateško odločitev in se začne resno razoroževati. Podpora tej resoluciji po tednu dni ostaja nezadostna, saj je za potrditev resolucije potrebnih devet glasov, česar predlagatelji nimajo. Zato je na prvi pogled grožnja s francoskim vetom brezpredmetna. Vendar le na prvi pogled, saj grožnja uspešno drži v šahu šesterico neopredeljenih držav, ki nočejo podpreti odločitve, ki bi razdelila varnostni svet.
Šesterica neodločenih je v četrtek podala predloge, podobne britanskemu, v smislu nalog, ki jih mora Irak opraviti, in časovnih rokov. Vendar predlagajo bolj "realistične" časovne okvire za Irak in nasprotujejo avtomatizmu pri uporabi sile.
Kitajska: Predlagatelji resolucije naj odnehajo
Kitajski veleposlanik pri varnostnemu svetu Wang Jingfan je bil po posvetovanjih najbolj neposreden in je predlagateljem resolucije svetoval, naj raje odnehajo, ker bo to bolj resno, saj nimajo podpore. Ruski veleposlanik Sergej Lavrov je menil, da britanski predlogi še vedno predvidevajo avtomatizem pri uporabi sile in ne bo dobil podpore. Francoski veleposlanik Jean Marc de La Sabliere je ponovil stališče, da Francija ne bo podprla nobenega predloga, ki bi imel za posledico vojno.
Ameriški veleposlanik John Negroponte pa je po posvetovanjih ponovil stavek, ki ga je iz Washingtona moč slišati vse od lanskega septembra: "Čas se izteka".
Rusija in Nemčija vztrajata pri iskanju mirne rešitve
Predstavniki Rusije so kot nekonstruktivne zavrnili zadnje predloge Velike Britanije glede iraške razorožitve in ponovili, da bo Rsuija vložila veto na vsako resolucijo, ki bo postavljala ultimate. "Novi britanski predlogi niso konstruktivni in ne bodo uredili glavnega problema, ki je preprečiti vojno proti režimu v Bagdadu," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Jurij Fedotov, ki je še dejal, da te predloge zavrača tudi večina članov ruskega sveta za varnost.
Nemški kancler Gerhard Schröder pa je v govoru pred spodnjim domom nemškega parlamenta ponovil, da se mora delo inšpektorjev za nadzor nad iraškim orožjem nadaljevati. "Skupaj z našimi francoskimi prijatelji, Rusijo, Kitajsko in večino v varnostnem svetu smo bolj kot kdaj prej prepričani, da se razorožitev Iraka lahko in se mora nadaljevati na miren način,« je dejal nemški kancler v govoru o splošni politiki v bundestagu. Dodal je, da je potrebno vlogo Nemčije "v multipolarnem svetovnem redu" oblikovati "na podlagi združene in močne Evrope".
Rusija ne bo izgnala iraških diplomatov
Rusko vodstvo je danes odločno zavrnilo prošnjo ZDA po izgonu več iraških diplomatov zaradi domnevnih vohunskih dejavnosti. Kot se je izvedelo iz ruskega zunanjega ministrstva v Moskvi, je ta prošnja Washingtona "nesprejemljiva", zato Rusija tudi "ne po sprejela tovrstnega ukrepa". ZDA so več držav zaprosile, naj izženejo iraške diplomate, saj naj bi bili ti pripadniki iraških tajnih služb in naj bi predstavljali grožnjo ameriškim diplomatom in njihovim sodelavcem.
Španija in Nemčija pa sta danes pozvali svoje državljane v Iraku, naj nemudoma zapustijo državo.
