Kdo ga bo nasledil?

Predsednik Svetovne Banke Paul Wolfowitz je v četrtek zvečer odstopil s položaja. Svetovno banko bo vodil do 30. junija.

“Najrevnejši po svetu zaslužijo našo pomoč. Pomembno je, da najdemo pot za nadaljevanje dela,“ je izjavil Wolfowitz, ki je položaj izgubil zaradi kršitve etičnih pravil, ko je za svojo spremljevalko Shaho Riza izsilil napredovanje in višjo plačo preden je leta 2005 nastopil položaj.

Wolfowitz je med celotnim zasedanjem izvršnega odbora te mednarodne finančne ustanove, v katerem sedijo predstavniki 24 držav, poskušal očistiti svoje ime. Kot je med zaslišanjem dejal, bi morala tudi Svetovna banka prevzeti del odgovornosti.
Preiskovalni odbor je v svojem 600 strani dolgem poročilu pretekli teden ugotovil, da je Wolfowitz kršil etična pravila, kar Wolfowitz zanika in trdi, da je pri vsem skupaj le sledil pravilom. Kot pravi je uresničeval le etične zahteve banke, da pari ne smejo delovati v banki v nadrejenem in podrejenem položaju. Vendar pa je Wolfowitz dobro vedel, da ne dela prav, saj preiskovalni dokumenti dokazujejo, da je skušal svoje posredovanje prikriti.

Wolfowitz, ki je banko vodil dve leti, je v odstop privolil šele potem, ko ga je izvršni odbor Svetovne banke praktično opral krivde. Kot je izvršni odbor zapisal v izjavi, je Wolfowitz ravnal etično in v interesu banke, pri čemer odbor poudarja, da so bile v zadevi Shaha Riza storjene številne napake.

Ameriški predsednik George W. Bush je odstop predsednika banke sprejel zadržano, predstavnik Bele hiše pa je povedal, da bo Bush kmalu imenoval Wolfowitzevega naslednika.

Predsednika Svetovne banke, ki je po tradiciji vedno Američan, imenuje ameriški predsednik, v skladu s tem nepisanim pravilom, pa direktorja sorodne mednarodne finančne ustanove Mednarodnega denarnega sklada (IMF) imenujejo evropske države.

Kdo bo sedel na stolček?

Odločitev predsednika Svetovne banke, da odstopi s položaja, močno odmeva po vsem svetu, obenem pa je že povzročila ugibanja o njegovem nasledniku. Iz Bele hiše so sicer sporočili, da bodo v najkrajšem možnem času predlagali njegovega naslednika; tega mora nato potrditi tudi izvršni odbor banke. Wolfowitzevo odločitev sicer pozdravljajo po vsem svetu.

Med možnimi kandidati za Wolfowitzev stolček se sicer omenjajo nekdanji namestnik ameriškega državnega sekretarja Robert Zoellick, pomočnik ameriškega finančnega ministra Robert Kimmitt, sekretar na omenjenem ministrstvu Henry Paulson, republikanski senator Richard Lugar in nekdanji uslužbenec mednarodnega finančnega sklada Stanley Fischer. Bela hiša govoric o omenjenih potencialnih kandidatih ne komentira.

Japonska, ki je sicer na drugem mestu za ZDA po prispevanju v proračun Svetovne Banke, meni, da je odločitev o Wolfowitzevemu nasledniku v rokah izvršnega odbora banke, ki naj odloči tudi katere narodnosti bo ta. Japonska je bila sicer ena redkih, ki je Wolfowitza ves čas afere javno podpirala.

Nemški predstavnik v 24-članskem odboru Svetovne Banke Eckhard Deutscher je ob Wolfowitzevem odstopu dejal, da je problem povišanja plače svoji partnerici le ena od njegovih težav. Wolfowitzu namreč očita, da se ob sprejemanju odločitev ni posvetoval z upravnim odborom banke, poleg tega pa naj ne bi imel jasne vizije za delovanje banke v prihodnosti.

Wolfowitzev odstop kaže na to, da Svetovna banka misli resno, ko govori o dobrem vodenju banke, pa je ocenil kitajski predstavnik v banki David Dollar. "Zdaj, ko je zadeva za nami, se lahko osredotočimo na pomoč državam v razvoju," je še povedal.

Na čelu banke Blair?

Wolfowitzevo odločitev je pozdravil tudi norveški minister za mednarodni razvoj Erik Solheim. Kot je ocenil, je bila odločitev "korektna in nujna", ob tem pa dodal, da je nujno, da organizacije, kot je Svetovna banka, ohranijo zaupanje ljudi.

Sicer pa se je oglasilo tudi združenje zaposlenih v banki, ki so v skupni izjavi zapisali, da mora Svetovna banka čim prej pridobiti nazaj zapravljeni ugled, predvsem pa se mora čim prej posvetiti svojim strankam.
Ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Joe Stiglitz je sicer za BBC povedal, da bi Wolfowitza na čelu Svetovne banke lahko nasledil britanski premier v odstopu Tony Blair. "Blair ima kot politični voditelj veliko zvez, kar je kakovost, ki je nujno potrebna za človeka, ki bo prevzel vodenje Svetovne banke," je ocenil.

Svetovna banka, ki združuje 185 držav, zagotovi letno prek 20 milijard dolarjev za projekte, ki vključujejo gradnjo nasipov, cest, spodbujajo izobraževanje in boj proti boleznim. Banka, oblikovana za obnovo Evrope po drugi svetovni vojni, se je razvila v veliko razvojno organizacijo, ki ponuja brezobrestna posojila državam v razvoju.

Bourguignon: Kriza je končana

Po besedah višjega podpredsednika pri Svetovni banki Francoisa Bourguignona je po odstopu Wolfowitza ta del krize rešen. "Sedaj odpiramo novo poglavje, kar bo proces izbire novega predsednika. Upam, da bo imenovan zelo kmalu. Toda izkušnje kažejo, da bo za to potrebno nekaj tednov," je povedal ob robu zasedanja redne letne konference o razvojni ekonomiji (ABCDE), ki jo je Slovenija skupaj s Svetovno banko pripravila na Bledu.

Ob tem je dejal, da glede postopka izbire obstajajo različni pogledi, ali naj banko vodi še naprej ameriški predstavnik ali kdo drug. "Kakšni bodo postopki, še ni jasno, odbor bo o tem odločal danes," je povedal Bourguignon. Po njegovem mnenju bi morali o izbiri najboljšega kandidata odločati delničarji Svetovne banke.

Svetovna banka bo morala po njegovem prepričanju odpraviti tudi nekatere druge slabosti, ki so se ob tej aferi pokazale v vodstvu banke. "Slabosti je treba odpraviti in zagotoviti, da se v bodoče ne bodo več ponavljale," je poudaril in dodal se ugled in kredibilnost banke zaradi afere po njegovem mnenju nista zmanjšala. "Naši partnerji po svetu pa so v tem času ni mogli poslovati z banko in sprejemati velikih odločitev," je dodal.

Kot je še dejal, prav zato banka "zelo hitro potrebuje nekoga s karizmo, ki bo lahko vzpodbudil procese za najboljši rezultat". Pred organizacijo so namreč po njegovih navedbah nekateri pomembni dogodki in odločitve.