Republiko Kiribati v Mikroneziji tvori 33 atolov, ki jih poseljuje dobrih 100 tisoč prebivalcev. Skoraj polovica jih živi na otoku Južna Tarawa, kjer je tudi istoimensko glavno mesto. S 1600 ameriškimi dolarji bruto domačega proizvoda na prebivalca se uvrščajo med revne države tretjega sveta.
Vendar je narava tem otokom podarila rajsko lepoto, čudovite plaže in prvinskost. Ljudje so se v preteklosti preživljali z ribolovom, pridelovali so kokos, tu in tam jih je obiskal kakšen turist. Živeli so preprosto in skromno, svojo kulturo in običaje so ohranjali dokaj ločeni od ostale civilizacije.
A narava zadnje desetletje tudi jemlje. Zaradi globalnega segrevanja se gladina morja čedalje bolj dviguje, po ocenah strokovnjakov za 2 milimetra na leto. Otočje pa se dvigne le okoli 3 metre nad morje. Dan za dnem, leto za letom se Pacifik zažira v obalo in jo ob vse močnejšem plimovanju odnaša s sabo. ''Ljudje so se na to že čisto navadili, meni pa je bilo grozno videti, kaj stori plima,'' pripoveduje Ciril Jazbec. Obisk Kiribatov in fotografiranje tamkajšnjih razmer je bila sicer tema njegove magistrske naloge. Večino časa je preživel na glavnem otoku Južna Tarawa ter na treh sosednjih otokih. Potovanje s čolnom do kakšnega drugega otoka lahko traja tudi 3 dni in je zelo nevarno, saj je morje tam precej vzvalovano: ''Šel sem na sosednji otok, od koder sem se vrnil s številnimi podplutbami, kri mi je tekla s komolcev,'' se spominja Ciril.
... je voda povsod
Plima poplavlja domove, ceste, rodovitno prst, kolikor je je še ostalo. Sol uničuje koreninski sistem palm in ostalega rastlinja. Številni prebivalci so se morali preseliti v notranjost otoka, a tudi tam je ponekod začelo morje vdirati iz tal. Higienske razmere so tudi zaradi prevelike poseljenosti slabe in nevarne.
Razmere vplivajo tudi na zdravje in dolžino življenja
Prehrana je zelo enolična: ribe in riž, ki jim ga pripeljejo dvakrat tedensko z ladjami, nekaj malega imajo kokosa. Prebivalce zato pestijo ''številne bolezni, veliko je diabetesa, njihova življenjska doba je nekje v povprečju 61 let. 25-letniki imajo tam take bolezni, kot jih imajo pri nas dvajset let starejši,'' pripoveduje Ciril.
Brez prihodnosti, a neverjetno pozitivni
Na otoku je tudi počasen internet na voljo v nekaj lokalih, zato so mladi seznanjeni z dogodki po svetu. Sicer se šolajo, veliko se ukvarjajo tudi s športom. V iskanju zaposlitve dosti tavajo naokoli, a prave prihodnosti zanje ni videti. ''Zavedajo se, da morajo zapustiti svojo domovino, če želijo nekaj narediti.''
Kljub vsemu še ohranjajo pristnost, živijo le za danes.''Tako čisti so. Hvaležni so za življenje, družinske, človeške in prijateljske vezi so tam na zelo visokem nivoju,'' je navdušen Ciril. ''Vsi so zelo povezani, zelo srečni in zadovoljni s tem, kar imajo, čeprav jim vse zalije voda. A to so sprejeli in se s tem sprijaznili.''
Napovedan nakup zemljišča na Fidžiju
Predsednik Anote Tong, ki se zelo zavzema za rešitev razmer tudi z opozorili in pozivi mednarodni skupnosti, je pred nekaj dnevi potrdil načrt za nakup dobrih 24 kvadratnih kilometrov zemljišča na glavnem fidžijskem otoku Viti Levu. Rodovitno zemljo naj bi odkupili za slabih 10 milijonov ameriških dolarjev.
Načrt sicer ni neposredno povezan s trenutno situacijo v državi, a bi lahko to postal v primeru črnega scenarija, poudarja Tong. Upa na najboljše in miri prebivalce Fidžija: ''Nikogar, še posebej ne fidžijske vlade in državljanov, ne želimo prestrašiti, da se bo celotno ljudstvo s Kiribatov preselilo na Fidži.'' Uradni parlamentarni odgovor s Fidžija glede pripravljenosti prodaje zemljišča pričakuje prihodnji mesec.
Tudi Ciril je kritičen do odnosa, ki ga imamo do narave in okolja, in bi ga morali spremeniti. Prizadeva si, da življenje na Kiribatih in problematiko podnebnih sprememb predstavi čim širši javnosti. ''To je moj humanitarni projekt, ki bo imel pravo vrednost morda šele čez 50 let.'' Če bo morje do konca res pogoltnilo še zadnji atol, bodo za Kiribati ostali zgolj spomini, za vedno ujeti tudi v Cirilovih fotografijah in zgodbah, ki mu jih je zaupalo to ljudstvo.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.